Ali gre Janša v Izrael "zapravit" del 780 milijonov evrov za Slovensko vojsko? Ta se zanima za izraelsko orožje

V uradnem delu obiska se bo Janša srečal tudi z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom in zunanjim ministrom Gabijem Aškenazijem.

V kabinetu premierja so zapisali, da Janšev obisk v Izraelu predstavlja "potrditev dobrih in tradicionalno prijateljskih odnosov med državama in priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces".

Napovedali so še, da bo obisk priložnost za pogovore o nadaljnjem sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence.

Več slovenskih medijev je v zadnjih dneh pisalo, da naj bi se Slovenija zanimala za nakup izraelskega orožja, v ozadju obiska pa naj bi bili predvsem nakupi izraelskih oborožitvenih sistemov, zlasti v kontekstu vojaških nabav po napovedanih investicijah za Slovensko vojsko v višini 780 milijonov evrov.

V Janševem kabinetu navedb o morebitnih nabavah izraelskega orožja niso potrdili. Zapisali so le, da se bo Janša pred torkovim uradnim delom obiska srečal s predstavniki podjetij na področju kibernetske varnosti in drugih uspešnih podjetij, ki mu bodo predstavili svoje delovanje in možnosti za sodelovanje s slovenskimi podjetji.

Kot je konec novembra za časnik Delo navedla nekdanja ministrica za obrambo Andreja Katič, bi bila Slovenija "lahko zainteresirana za protioklepni raketni sistem spike".

Tega uporablja 31 držav, od teh 18 članic EU in Nata, razvilo in izdelalo ga je izraelsko podjetje Rafael Advanced Defense Systems. Lani je bil sistem predstavljen in preizkušen tudi v Sloveniji, po neuradnih informacijah Dela naj bi ga na Počku znova preizkusili ta mesec. Ena od izraelskih izvoznih uspešnic je tudi brezpilotno letalo harop.

Komentatorji v medijih ob tem opozarjajo, da skuša vlada očitno slovensko politiko spremeniti v bolj proizraelsko.

Vlada je namreč ta teden razglasila libanonsko proiransko gibanje Hezbolah za teroristično organizacijo, že novembra pa je Slovenija skupaj s še 13 državami glasovala proti resoluciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), katere namen je bil v času globalne epidemije covida-19 zagotoviti dostop do zdravstva prebivalcem na zasedenih palestinskih ozemljih in sirski Golanski planoti.

Slovenija je doslej glede izraelsko-palestinskega spora podpirala spoštovanje odločitev Združenih narodov, ki so šle v smeri iskanja rešitve dveh držav, tako izraelske kot palestinske. Ko se je s prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa na oblast ta možnost rešitve konflikta zamajala, so v Sloveniji potekale resne razprave o možnosti priznanja palestinske države. Do tega sicer ni prišlo.

Premier Janša se, kot je razvidno iz napovedi njegovega obiska, ne bo srečal s predstavniki Palestincev.

Zagovorniki pravic Palestincev v Sloveniji so zaradi Janševega obiska v Izraelu precej kritični. Zaradi odločitve v WHO je slovensko Gibanje za pravice Palestincev ta teden Slovenijo obtožilo, da podpira "izraelsko politiko okupacije in apartheida".

Na zunanjem ministrstvu tovrstne ocene zavračajo in poudarjajo, da Slovenija aktivno podpira pomoč Palestincem. Slovenija je namenila pol milijona evrov za postavitev obrata za razsoljevanje vode v Gazi, poleg tega prebivalcem Gaze pomaga z rehabilitacijo in psihosocialno pomočjo žrtvam izraelskih napadov, so spomnili.

Slovensko-izraelsko sodelovanje je relativno skromno, politični stiki na najvišji ravni pa so redki. V zadnjem letu se je zunanji minister Anže Logar julija po telefonu pogovarjal s kolegom Aškenazijem, januarja pa se je predsednik Borut Pahor v Izraelu udeležil spominske slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Pred tem pa je bil zadnji na uradnem obisku v Izraelu leta 2017 Milan Brglez kot predsednik državnega zbora.

Tudi na gospodarskem področju je sodelovanje z Izraelom relativno skromno. Lani je blagovna menjava med državama po podatkih portala Izvozno okno znašala 135 milijonov evrov, leta 2018, ko je bila najvišja v zadnjih šestih letih, pa je znašala nekaj manj kot 157 milijonov evrov. Uvoz iz Izraela je bil lani skoraj za tretjino večji od izvoza tja. Podatki Izvoznega okna za prvih osem mesecev letošnjega leta kažejo 90,5 milijona evrov menjave.

Junija lani je v Izraelu potekala tridnevna poslovna konferenca, na kateri je sodelovalo 17 predstavnikov iz 13 visokotehnoloških in startup podjetij iz Slovenije.