O izgradnji drugega bloka krške nuklearke je Goloba vprašala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.
Iz aktualne energetske bilance Slovenije je po besedah poslanke razvidno, da Slovenija pri izkoriščanju sončne in vetrne energije močno zaostaja za evropskim povprečjem. Vlada načrtov za uresničevanje jedrskega scenarija, ki je tudi zastopan v dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ni opustila, kar dokazujejo tudi Golobove izjave na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem.
Premier je na posvetu navedel konkretne korake in ukrepe ter predstavil dva scenarija za izgradnjo drugega bloka. "Prosila bi vas, da tudi nam na kratko predstavite scenarij, na podlagi katerega bi bil Jek 2 zgrajen do leta 2037, ne glede na to, da se vsi skupaj zelo dobro zavedamo, da bi glede na trenutno zakonodajo drugi blok lahko zgradili kvečjemu do leta 2047," je poslanka vprašala svojega strankarskega šefa.
Golob je odgovoril, da je Slovenija jedrska država, kar pomembno določa naše odločitve glede prihodnosti. Pojasnil je, da bo Slovenija tudi v prihodnje stavila na mešanico obnovljivih virov energije na eni ter jedrske energije in hidroenergije na drugi strani.
V družbi Gen energija kot nosilcu projekta so po Golobovih besedah pripravili lastne izračune, kako hitro lahko v skladu z obstoječo zakonodajo računamo na izgradnjo drugega bloka. Po njihovih ugotovitvah bi z obstoječo zakonodajo Jek 2 zgradili leta 2047.
"Odgovor, ali je to nekaj, kar si lahko privoščimo, je zelo jasen: Ne. Če želimo zgraditi drugi blok, potem moramo to narediti hitreje, predvsem pa moramo spremeniti zakonodajni okvir, ki nam bo to omogočil," je bil jasen Golob.
Po projekcijah Gen energije bi se v tem primeru Jek 2 zgradilo najhitreje do leta 2037.
Golob je ob tem razkril, da so znani trenutni okvirni stroški za Jek 2, in sicer okoli 7000 evrov na kilovat.
Prvi mož Gena energije Dejan Paravan je na posvetu v Krškem pred dnevi dejal, da v družbi razmišljajo o reaktorju v razponu moči od 1100 do 1600 megavatov. Glede na končno odločitev o moči reaktorja bi skupen strošek Jek 2 znašal od nekaj manj kot osem milijard evrov do nekaj več kot 11 milijard evrov.
Premier je ob tem spomnil, da bo z avgustom v njegovem kabinetu začela delovati posebna skupina, ki bo pripravila in vodila projekt Jek 2.
"Namen te skupine je, da pripravi vse potrebne spremembe zakonodajnega okvirja, da bomo imeli učinkovito umeščanje v prostor, da bomo imeli učinkovito organizacijo projekta in da bomo imeli učinkovito finančno konstrukcijo vključno z investitorstvom," je dejal Golob.
Ko bodo vse te tri stvari opravili, bo lahko prišlo do sprejetja dokončne odločitve. "Opozarjam pa že zdaj, dokončna odločitev po časovnici Gen energije pride na vrsto leta 2027," je dejal predsednik vlade.
Golob je ob tem poslancem zagotovil, da bodo pripravili vse potrebno, da se bo pred dokončno odločitvijo o projektu Jek 2 natančno vedelo stroške stroške in ostale podrobnosti izgradnje bloka. "In takrat bomo tudi sprožili referendum o tej odločitvi in iskali čim širši nacionalni konsenz za podporo izgradnji tega bloka," je dejal Golob.
Kot je še poudaril premier, so interes za sodelovanje pri projektu Jek 2 pokazali investitorji iz vseh sosednjih držav, torej Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije. Slednja je v preteklosti sicer večkrat izrazila nasprotovanje jedrski energiji.