Pomembno je, da ne stavite vse na enega konja, seveda če imate za to možnost. Razpršena investicija se je še vedno izkazala kot najbolj modra naložba," svetuje Armando Reja iz družbe za finančno svetovanje Sierra.
Živimo v turbulentnih časih, nekateri jih primerjajo s svetovno gospodarsko krizo leta 1929. Kakšne posledice bo po vašem mnenju pustil covid-19 na finančnih trgih?
V preteklosti smo doživeli že nekaj epidemij, pa vendar so ukrepi v zvezi z covidom-19 izjemno ostri, tako da je celotna ekonomija resno prizadeta, kar se bo šele pokazalo v mesecih, ki prihajajo. Borzni indeksi, za referenco smo vzeli S&P 500, so dno dosegli 23. 3. 2020, 26. 3. 2020 je odboj dosegel 15 odstotkov, danes, konec maja, pa že okoli 30 odstotkov.
Tako veliko rast tečajev je potrebno predvsem pripisati odzivnosti regulatorjev, ki so se promptno odzvali na prihajajočo krizo. Veliko so k temu pripomogle izkušnje iz finančne krize leta 2009, čeprav krizi nista primerljivi. Leta 2009 smo imeli najprej nepremičninsko krizo, ki je vodila v dolžniško krizo, sedaj pa smo imeli naprej zdravstveno krizo, ki vodi v gospodarsko krizo. Trenutna kriza je doživela izjemno hiter popravek, kar temelji na dejstvu, da sta finančni in nepremičninski trg še vedno razmeroma zdrava, prizadeto pa je gospodarstvo, a še to ne vsi segmenti.
Kakšne so vaše napovedi za kapitalske trge? Kdaj pričakujete konec krize?
Napovedi so vedno nehvaležna zadeva. Če je napoved uresničena, te vsi hvalijo, če je zgrešena, te vsi popljuvajo. Vendar je določene zaključke moč potegniti na osnovi predhodnih izkušenj, trenutnega dogajanja in napovedi regulatorjev. Dejstvo je, da se epidemija umirja in se življenje postopoma vrača v normalne tirnice, ukrepi regulatorjev in vlad so se uveljavili, zdravilo proti covidu-19 je pred vrati. Dejstvo je tudi, da so navkljub črnogledim napovedim posameznikov, ki pričakujejo konec sveta, napovedi, realno gledano, optimistične. Seveda pa krize ne bo čez noč konec. Ko se vlak enkrat ustavi, je potrebno precej energije in časa, da se ga ponovno zažene. Največ optimizma zbuja intervju Jeroma H. Powlla, guvernerja Feda, objavljen na CBS news 18. maja 2020, v katerem napoveduje okrevanje gospodarstva v drugi polovici 2020, dokončno ozdravitev pa do konca 2021. Njegove izjave, ki kažejo odločnost Feda za popolno rehabilitacijo gospodarstva v kratkem času, so: ni omejitve pri tem, kaj lahko dosežemo s programom posojanja denarja, ne bi hoteli staviti proti ameriški ekonomiji, veliko imamo še orožja v borbi proti koronavirusni krizi.
Te izjave lahko strnemo v eno samo izjavo: naredili bomo, karkoli je potrebno, da premagamo krizo. V juliju 2020 bodo objavljeni gospodarski rezultati za drugi kvartal 2020. Seveda bodo porazni. Samo v ZDA pričakujemo nezaposlenost v razredu 30 odstotkov, kar se do sedaj še ni zgodilo. V času velike depresije (1929–1930) je nezaposlenost dosegla stopnjo 23 odstotkov. Kljub temu pa z napovedanimi ukrepi, med drugim tudi druga emisija helikopterskega denarja in napovedi o ukrepih Feda, že vnaprej zmanjšujejo negativne trende v ameriški ekonomiji. Po naših ocenah lahko po objavi rezultatov za drugi kvartal kapitalski trgi v ZDA zanihajo za krajši čas do 15 odstotkov. Do konca leta pa lahko pričakujemo tečaje okrog tistih v februarju 2020.
Kaj bo, če pride drugi val okužb s covidom-19?
Da, to je realnost. Verjetnost, da nas v jeseni zadane drugi val koronavirusa, je velika, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da že imamo izkušnje iz prvega vala, zato se znamo ubraniti večje škode. Razkuževanje, zaščitne maske in socialna razdalja so ukrepi, ki delujejo. Ravno tako ne smemo pozabiti, da po napovedih strokovnjakov nismo daleč od cepiva. Med drugim je tudi ljubljanski Kemijski inštitut napovedal testiranje učinkovitega cepiva proti covidu19 na ljudeh, in sicer za september 2020. Večjo nevarnost kot sama bolezen pomeni izguba delovnih navad pri ljudeh, zato je boj proti virusu v obsegu, kot smo ga bili deležni v prvem valu (ustavitev proizvodnje), manj verjetna opcija.
Ali bo morebitni padec borz tudi priložnost za vlagatelje? Saj je osnovno pravilo, kupuj, ko je poceni, prodajaj, ko so cene visoke?
Vsekakor. Vsak večji padec tečajev je priložnost za investitorje. Pri tem je potrebno poudariti, da nihče ne more z gotovostjo napovedati, kdaj bodo borzni tečaji v posameznem padajočem trendu dosegli dno. Trenutno smo v novem obdobju borznega bika (odboj tečajev od dna do 20 %) in tečaji konstantno rastejo, so pa kljub temu še oddaljeni od vrha (februar 2020), torej še vedno pravi trenutek za investicijo.
Pravzaprav je za dolgoročne investitorje skoraj vedno pravi trenutek za vstop na trg vrednostnih papirjev. Bolj kot pravi trenutek sta pomembna čas trajanja investicije (dolgoročnost), starost vlagatelja in racionalnost posameznega vlagatelja. Pri odločitvi o investiciji je treba vedeti, kaj želite, koliko ste pripravljeni tvegati, biti stabilen in potrpežljiv. Čustvene odločitve so v takih primerih najslabše. Kot po pravilu ljudje odreagirajo ravno napačno, ko tečaji rastejo, kupujejo, ko padajo, prodajajo. Če ste posamični investitor, ki investira manjše zneske, je primerna razpršena naložba v delnice v razvito gospodarstvo. V tem trenutku zagotovo nekaj večji delež v tehnološka podjetja, nekaj v »compounderje«, če imate žilico za prihodnost, pa še manjši delež v segmente v nastajanju, kot je npr. biotehnologija. Za povprečnega vlagatelja je najbolj primerno postopno mesečno vlaganje, na katerega borzna nihanja zaradi učinka povprečne cene nimajo večjega vpliva. V vsakem primeru pa govorimo o horizontu let 10+ .
Katero vrsto naložbe priporočate v teh nepredvidljivih časih?
Za investiranje imamo na razpolago veliko opcij. Vsak izmed njih ima svoje prednosti in manj popularne plati. Pomembno je, da ne stavite vse na enega konja, seveda če imate za to možnost. Razpršena investicija se je še vedno izkazala kot najbolj modra naložba. Predno začnete investirati, si morate zagotoviti sredstva (gotovina), ki vam omogočajo preživeti v času od šest mesecev do enega leta v primeru izpada dohodkov. Žal je pri nas navada, da se zadolžujemo preko vseh zmožnosti brez osnovne rezerve, kar se je izkazalo pri izbruhu koronavirusa, ko marsikdo ni imel sredstev za preživetje.
Se vam zdi primerno vlagati v nepremičnine? Vemo, da je veliko stanovanj, npr. v prestolnici, praznih, ker so jih lastniki oddajali tujim turistom.
Nepremičnine sodijo med bolj varne investicije z nižjo stopnjo donosnosti. Pri vlaganju v nepremičnine je pomembno, da nakup nepremičnine obravnavate kot dejansko investicijo, ne pa kot nakup nepremičnine, v kateri boste živeli. V primeru slednjega je to strošek in ne investicija. Za nakup nepremičnine potrebujete večji kapital, ki ga že imate, če pa ne, si ga morate izposoditi, za kar plačate določene stroške in obresti za izposojeni kapital. Najemnina je dohodek od investicije in ta je obdavčena s cedularno obdavčitvijo, ki znaša 27,5 odstotka od pobrane najemnine, zmanjšana za pavšalne režijske stroške. Poleg tega ste obdavčeni še z davkom za posest nepremičnine, v kateri ne živite, ki pa je odvisen od njene velikosti. Ob novem nakupu nepremičnine ste takoj pozvani k prijavi lastništva nepremičnine z namenom odmere davka. Že dolgo pa se napoveduje tudi davek od nepremičnin. Skratka velika investicija z visoko stopnjo obdavčitve. Res pa je tudi, da nepremičnina pomeni kapital, ki ga lahko po potrebi spremenite v gotovino. Povprečna doba za prodajo nepremičnine v Sloveniji znaša 2,6 leta.
Cena zlata je letos kar precej zrasla, kaj menite o zlatu kot naložbi?
Naložba v zlato je prepoznan način hranjenja denarja, ki vam ohranja realno vrednost premoženja. Trgovanje z naložbenim zlatom ni obdavčeno, zato je ta oblika varčevanja še dodatno zanimiva. Na trgu je večja ponudba posrednikov, ki vam ponujajo naložbeno zlato v različnih oblikah. Pri takih investicijah priporočamo nakup zlata, ki ga dobite v fizični obliki.
V času krize zaradi krone pa je bil dodan še en element; nezmožnost fizične distribucije zlata, kar je še dodatno povečalo tržno ceno in razliko med nakupno in prodajno ceno. V zadnjem obdobju pa opažamo, da zlato vse bolj dobiva značaj špekulativne investicije, saj so nihanja v vrednosti kar precejšnja. V krajših obdobjih lahko zaradi posameznih kriz in posledičnih recesij z nakupom zlata ustvarite dobičke. Dolgoročno pa naložbeno zlato deluje kot hranilnik vrednosti investicije.
V preteklosti so bili pri nas zelo priljubljeni vzajemni skladi, vaše mnenje?
Zelo popularna oblika investiranja sredstev, pri kateri zelo razpršena naložba zagotavlja varnost investicije, seveda ponovno govorimo o obdobju 10+. Odločitev, kam boste vložili svoj denar, je seveda vaša in zahteva od vas vsaj delno poznavanja trga, v nasprotnem potrebujete pomoč svetovalca. Prednost takega načina vlaganja je v tem, da lahko z manjšimi mesečnimi vložki v daljšem obdobju ustvarite večji kapital. Pri tem ne smemo pozabiti obdavčitve kapitalskih dobičkov.
Kakšne finančne produkte ponujajo zavarovalnice in na katere pasti moramo paziti pri tem?
Že od zgodnjih let 21. stoletja v Sloveniji vlaganje v vzajemne sklade ponujajo tudi zavarovalnice. Gre za identične produkte, kot so navedeni zgoraj, vendar se vlaganje izvede preko zavarovalne police. Taki investiciji so dodani posamezni zavarovalniški produkti po izboru vlagatelja. Obvezno pa mora polica vsebovati zavarovanje za primer smrti zavarovanca. Te zavarovalne vsote znašajo v povprečju od 5 do 10 odstotkov od teoretično skupno vplačanih sredstev v celotni dobi trajanja zavarovanja. Prednost take naložbe je, da po desetih letih trajanja pogodbe kapitalski dobički niso obdavčeni. Na drugi strani so pri taki obliki pogodbe stroški nekoliko višji, nekaj na račun zavarovanja, ki je sestavni del take pogodbe, nekaj pa na rovaš načina sklepanja takih pogodb. Oblika, ki je izredno primerna za povprečne vlagatelje, ki razpolagajo z manjšimi mesečnimi zneski in se ne želijo ukvarjati z investiranjem. Družbe za upravljanje, ki so v ozadju, pa so skrbno izbrane s strani zavarovalnice, v nekaterih primerih so celo v njihovi lasti.
V preteklosti so bile banke pomemben faktor za varčevanje, saj smo za vloge na banki dobili velike obrestne mere. Časi so se zelo spremenili …
V še ne tako davni preteklosti je to bila pri nas za veliko večino ljudi edina poznana oblika varčevanja. Ljudje so stali v vrsti pred bankami z namenom, da sklenejo za svoja sredstva takrat zelo popularen trimesečni depozit. Nič čudnega, saj so obresti segale celo do 12 odstotkov letno. Danes ni več tako. Obrestne mere so okrog nič. Obrestna mera za deponiranje sredstev pri centralnih bankah znaša celo –0,4 odstotka, čemur danes pravimo ležarina. Kljub vsemu temu imamo državljani Slovenije pri naših bankah v tem trenutku okrog 20 milijard evrov. Kar gre pripisati mentaliteti, ki smo jo prinesli iz prejšnjega režima, kakor tudi občutku varnosti, ki ga ljudje na podlagi zaupanja v banke še naprej gojijo. Žal pa finančno gledano držati tako velik kapital na bankah nima pravega smisla, saj je to praktično mrtev kapital. Banke pa ga po zaostreni politiki dodeljevanja kreditov ne morejo plasirati na trg. Za povrh je še dejstvo, da so obresti iz naslova bančnih depozitov obdavčene po stopnji 27,5 odstotka, če v koledarskem letu presežejo 1000 evrov.
Proti koncu leta 2017 smo lahko spremljali evforijo vlaganja v kriptovalute, kakšno prihodnost jim napovedujete?
Vlak za kratkoročne velikanske zaslužke na tem področju je že odpeljal. Vsekakor imajo kriptovalute zaradi razmeroma enostavne dostopnosti in tehnologije blockchain v ozadju svojo prednost. Hitrost in enostavnost transakcije je neprimerljiva z drugimi oblikami finančnega poslovanja. Nekatere kriptovalute bodo skoraj za gotovo tudi obstale. Še vedno pa ostaja vprašanje regulative. Zakonodaja, razen redkih izjem, tega področje ne zajema, zato pušča odprta vrata za marsikatero nezakonito dejanje. Realno pa je pričakovati, da bodo države z ustrezno zakonodajo zajele tudi to področje, tako iz zornega kota regulacije trga kakor tudi s stališča obdavčitve. Načeloma naj bi v to vrsto investicije ne vlagali večjih zneskov, temveč zgolj toliko, kolikor lahko izgubite.
