Fides: Zdravniki bodo delali manj

Kot je po letni konferenci pojasnil predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) Konrad Kuštrin, bo datum določil glavni odbor sindikata. Kot možnost so včeraj omenjali 1. maj, a bo odvisno od tega, ali bodo do takrat uspeli pripraviti operativna navodila za zdravnike in tudi obvestila za delodajalce.

Kuštrin je poudaril, da so standardi in normativi, napisani v modri knjigi, postali del kolektivne pogodbe in so pravica zdravnikov. S tem, ko se jih bodo dosledno držali, bo to po njegovi oceni pomenilo, "da bo verjetno najmanj tretjina zdravnikov delala manj, ker delajo absolutno preveč, tretjina bo delala približno toliko kot sedaj, nekateri pa bodo verjetno morali delati tudi malo več". Kaj bo to pomenilo za bolnike, pa se bo pokazalo v praksi.

Na letni konferenci so tudi sklenili, da bo Fides v primeru odpovedi delovnih razmerij, ki so jih napovedali zdravniki v Kranju, Celju in se napovedujejo tudi drugje, tem zdravnikom nudil pomoč. Po potrebi in možnosti bo sindikat organiziral tudi splošno stavko vseh zdravnikov in zobozdravnikov v podporo kolegom, ki so se znašli v stiski, je dejal Kuštrin.

Prav tako po njegovih navedbah ugotavljajo, da uresničitev zavez iz obeh sporazumov z vlado ni možna znotraj obstoječega enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Zato zahtevajo izstop zdravnikov iz tega sistema. Menijo sicer, da bi iz njega moral izstopiti celoten zdravstveni sistem, a tega za ostale zaposlene ne morejo zahtevati.

Zdravniki zahtevajo sklenitev nove kolektivne pogodbe, v katero bi vključili vse zaveze vlade iz obeh podpisanih sporazumov o začasni zamrznitvi stavkovnih aktivnosti. Kot so navedli, gre za uvedbo delovnega mesta starejšega specialista, uvedbo delovnih mest za zaposlene na terciarni dejavnosti, prenos specializantskih napredovanj na specialistična delovna mesta, variabilno nagrajevanje iz naslova kvantitete in kvalitete za zdravnike, ki presegajo standarde in normative, ter odpravo zakonskih omejitev uvrščanja zdravnikov v plačne razrede.

Ob omenjenih so včeraj sprejeli še dva sklepa. S prvim ponovno izražajo podporo strateškim usmeritvam zdravniških organizacij za izhod zdravstva iz krize, sprejetim leta 2014. "Če vlada, parlament in drugi ne vidijo, katere so poti, ki bi zdravstvo potegnile iz krize, ki je menda evidentna, potem smo zdravniki kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti tisti, ki moramo pokazati, katera je prava smer," je dejal Kuštrin.

Z drugim sklepom poudarjajo, da je zdravniku treba zagotoviti svobodo dela in prosto izbiro o tem, ali bo zaposlen pri enem ali več delodajalcih. Kot je poudaril predsednik sindikata, skladno z evropsko direktivo delodajalec zdravniku, ki je v lastni zdravstveni instituciji opravil predpisano število ur, ne sme postavljati kakršnih koli omejitev glede dela drugje. Poudaril pa je, da želijo doseči take pogoje dela in tako plačilo, da zdravniki sploh ne bi imeli potrebe, da hodijo delat drugam, zlasti ne najvišji in najbolj kompetentni strokovnjaki.

Letna konferenca je bila tudi volilne narave, za predsednika sindikata za nov mandat so izvolili Kuštrina. Slednji je na vprašanje, ali bodo z zahtevami čakali na novega ministra za zdravje in zahtevali sestanek z njimi, odgovoril, da glede na hitro menjavanja ministrov v tem ne vidijo nobenega smisla. Zahteve bodo naslovili na vlado, saj ne zadevajo le ministra za zdravje, ampak tudi ministrstvo za javno upravo in celo vlado, čakali pa ne bodo. Verjetno pa ima obstoječi minister za zdravje tudi kakšnega namestnika, je še dejal Kuštrin.