Slovenska policija je sicer z okrepljenimi aktivnostmi na področju protiteroristične dejavnosti začela že po terorističnih napadih v Franciji. Že od tedaj policisti posebno pozornost namenjajo tudi mestom, kjer je zbrano večje število ljudi, in javnim prireditvam, je v izjavi za medije po terorističnih napadih v Bruslju pojasnil generalni direktor policije Marjan Fank.

Kot je dejal, so v stiku s tujimi varnostnimi organi glede informacij, ki bi se v povezavi s temi napadi nanašale na Slovenijo. Vendar pa teh informacij po njegovih besedah za zdaj ni.

O morebitni potrebi po ukrepanju slovenske policije je Fank povedal, da so aktivnosti za ustrezno ukrepanje v takšnem primeru pripravili "do maksimuma". Ni pa mogoče po njegovih besedah zagotoviti stoodstotne varnosti. Belgija je denimo imela razglašeno drugo najvišjo možno stopnjo ogroženosti in na ulicah je bilo ogromno policistov in vojakov, pa sta se napada kljub temu zgodila, je dejal.

Za Slovenijo stopnja ogroženosti za zdaj ostaja enaka, torej nizka, se je pa včeraj sestal sekretariat sveta za nacionalno varnost, kjer so razpravljali tudi o tem.

Fank je ob tem še potrdil, da je bil slovenski državljan, ki je bil v enem napadov v Bruslju poškodovan, še nedavno zaposlen v policiji, nato pa je odšel v diplomacijo. Z njim so bili v stiku takoj po napadu, pozneje pa so dobili tudi informacijo, da poškodbe niso hujše in da njegovo življenje ni ogroženo.

Slovenska policija po dogodkih v Belgiji pozorno spremlja varnostne razmere in jim prilagaja svoje aktivnosti in operativne ukrepe, je v sporočilu za medije dodala notranja ministrica Györkös Žnidarjeva. Pri tem policija sodeluje z vsemi varnostnimi agencijami v Sloveniji in tujimi varnostnimi organi. Varnostne razmere v Sloveniji ostajajo nespremenjene, so sporočili z ministrstva.

Ministrica je ob tem svojcem umrlih izrekla iskreno sožalje, poškodovanim v napadih pa zaželela čimprejšnje okrevanje. "Današnji dogodki v Belgiji predstavljajo napad na vrednote, za katere smo se skozi desetletja borili in na katerih temelji celotna Evropska unija, to so demokratičnost, enakopravnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin," je zapisala ministrica in dodala, da se je proti takšnim dejanjem treba boriti z vso močjo.