Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Fajs po referendumu: Jeseni bomo lahko Jankoviću pokazali rdeč karton


Ljubljanskega referenduma o odloku o parkirni politiki, ki bi na novo uredil parkiranje v ljubljanskih soseskah z uvedbo plačljivega parkiranja in dovolilnic za stanovalce, se je udeležilo skoraj 19 odstotkov Ljubljančanov, s čimer zavrnitveni kvorum ni bil dosežen.

Klemen Fajs.jpg
Sašo Radej
Predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Klemen Fajs

STA
 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Kljub temu nasprotniki odloka izid razumejo kot nezaupnico županu Zoranu Jankoviću.

Za uspeh referenduma bi morali pobudniki skladno z zakonom o referendumom in ljudski iniciativi doseči zavrnitveni kvorum. To pomeni, da bi morala proti njemu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da bi se proti odloku iztekla najmanj petina vseh volivcev. To bi ob 227.248 volilnih upravičencih pomenilo okoli 45.500 volivcev. Po zadnjih podatkih je bilo veljavnih nekaj manj kot 43.000 glasovnic.



Po zadnjih podatkih je bilo veljavnih glasovnic 42.916. Od tistih, ki so glasovali, se jih je 93,96 odstotka (40.324 glasov) izreklo proti parkirnemu odloku, 6,04 odstotka (2592 glasov) jih je bilo za.

Občinska volilna komisija bo sicer k preštetim glasovom z včerajšnjega glasovanja in predčasnega glasovanja, ki se ga je med torkom in četrtkom udeležilo približno 4600 volivcev, prištela še glasove po pošti. A ni pričakovati, da bi ti spremenili izid referenduma.

Pobudniki referenduma - Civilna iniciativa za Ljubljano - so ob objavi rezultatov izpostavili, da rezultat referenduma ni konec njihove zgodbe, temveč začetek prebujanja Ljubljane, pogovorov o vodenju mesta, začetek povezovanja ljudi.

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.



Napovedujejo, da bodo v prihodnjih mesecih zahtevali, da o največjih projektih odločajo ljudje. "Naše delo se šele začenja," je dejal predstavnik Civilne iniciative za Ljubljano Klemen Fajs. V prihodnjih mesecih bodo zato zahtevali, da tudi o drugih perečih tematikah v Ljubljani, kot so kanal C0, parkirna hiša in sežigalnica, svoje povedo ljudje.

Fajs je dejal, da so številni volivci, ki so se izrekli proti parkirnemu odloku, županu Jankoviću pokazali, da se ne strinjajo z njegovim vodenjem mesta. Opozoril je na prihajajoče jesenske lokalne volitve, ko bodo Ljubljančani in Ljubljančanke spet odločali. "Takrat ne bomo več govorilo o enem odloku, ampak o smeri razvoj mesta. Rumeni karton je bil opozorilo, jeseni pa bomo lahko pokazali tudi rdečega," je odločen.

Da gre za nezaupnico županu, menijo tudi v Levici. "Namesto da bi mestna oblast izboljšala dostopnost in učinkovitost mestnega avtobusnega prometa, je začela uvajati parkirnine v ljubljanske soseske. Namesto da bi uredila nočne avtobusne linije, je uvedla plačljivo nočno parkiranje. Namesto da bi se posvetila urejanju kolesarskih poti, še naprej gradi garažne hiše v središču mesta," so v stranki kritični do Jankovićeve prometne politike.



Prepričani so, da so z glasovanjem Ljubljančani jasno izrazili nasprotovanje reševanju zatečenih problemov s kaznovanjem tistih, ki zaradi županovih politik nimajo alternative uporabi avtomobila.

Tudi v Levici ocenjujejo, da je k dejstvu, da zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, poleg zavajanja občine, da je bil sporni odlok umaknjen, prispevalo dejstvo, da je bil referendum izveden v poletnem času.

Ljubljanski mestni svetnik Piratov Jasnim Feratović se je strinjal, da izid občinskega referenduma "ni nikakršna zmaga župana Zorana Jankovića, temveč velik poraz za stanje demokracije v mestu". Ob tem meni, da so volivci oblasti poslali jasno sporočilo, da je ignoriranja občanov dovolj.



Kljub temu, da zavrnitveni kvorum ni bil dosežen, Feratović meni, da je že izvedba referenduma pomemben uspeh in dokaz, da v Ljubljani obstaja želja po spremembah. Po njegovih besedah bo priložnost zanje na jesenskih lokalnih volitvah, ko bodo volivci odločali o nadaljnjem vodenju mesta.

Feratović je že napovedal, da se bo jeseni potegoval za županski stolček. Poleg njega so kandidaturo napovedali tudi Janković, mestni svetnik Aleš Primc ter nekdanji mestni svetnik Mihael Jarc.

Civilna iniciativa za Ljubljano medtem po Fajsovih besedah za zdaj medtem še ni resno govorila o možnosti morebitnega sodelovanja na lokalnih volitvah, vsekakor pa bodo sodelovali na ravni četrtnih skupnosti.



Janković na referendumu ni glasoval, prav tako občina ni sodelovala v referendumski kampanji. Kot je večkrat ponovil župan, ta referendum ne bo odločil o ničemer, saj je občina odlok marca umaknila. V Civilni iniciativi za Ljubljano so pri referendumu vztrajali, saj je bil umik po njihovem prepričanju pravno sporen, ker da ni mogoče umakniti odloka, ki še ni objavljen v uradnem listu.

Na podlagi zakona o lokalni samoupravi je namreč odlok možno umakniti zgolj v primeru neustavnosti, nezakonitosti ali neskladnosti. Zaradi tega so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o njegovem umiku.

Referendum je po besedah tajnika občinske volilne volilne komisije Gregorja Riglerja potekal gladko. S tem so zelo zadovoljni, saj se bližajo jesenske lokalne volitve, ki so po Riglerjevi oceni v Ljubljani najbolj zahtevne v državi.



Referendum je lokalna volilna komisija izvedla sama, državna volilna komisija pri tem ni pomagala. Slednja bi občini po Riglerjevih besedah pomagala predvsem, če bi ji omogočila uporabo že utečene infrastrukture. A na državni volilni komisiji so po njegovih besedah pojasnili, da bi za izvedbo lokalnega referenduma z njihovo infrastrukturo morali zagnati delo treh ministrstev. Program so tako pripravili sami.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.