Podpredsednik Evropske komisije Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, se je v okviru obiska v Ljubljani danes srečal s študenti ekonomske fakultete in odgovarjal na vprašanja mladih.
Na vprašanje o reševanju finančne krize je opozoril, da so bile države prisiljene z varčevalnimi ukrepi povrniti izgubljeno zaupanje finančnih trgov. Druga možnost bi bila bankrot, kar bi vodilo v še večje reze, ali da bi morali evropski davkoplačevalci morali plačati še več, kot so sedaj, je opozoril.
A le varčevalni ukrepi niso dovolj, saj so razlogi za gospodarske težave pogosto strukturne narave. Zato je tudi Evropska komisija k svojim prizadevanjem dodala še dimenzijo strukturnih reform.
Tudi Slovenija je šla skozi težke čase in oblasti so uspele znova povrniti zaupanje finančnih trgov. "Še vedno pa obstajajo določene strukturne šibkosti - tako kot v vseh državah," je dejal Katainen.
"Pokojninski sistem ni najboljši možni," je ocenil in dodal, da bo pokojninska reforma nujna, da bodo lahko v prihodnje vsi ljudje pričakovali dobre pokojnine.
Ob tem pa je kot šibkost Slovenije izpostavil tudi prevelik vpliv države v gospodarstvu. Zaradi tega so prenizke tuje neposredne investicije, umik države pa bi po njegovem prepričanju tudi prinesel več gospodarske rasti in zaposlovanja.
Katainen se zaveda, da gre za občutljivo politično vprašanje, a bi po njegovem morali gledati pragmatično. Tam, kjer je največ socialne države, država v gospodarstvu običajno ne igra tako velike vloge, je poudaril.
V odgovoru na drugo vprašanje se je Katainen dotaknil še prostotrgovinskega sporazuma, o katerem se pogajata EU in ZDA. Zagotovil je, da komisija ta sporazum vidi kot ključnega za prihodnjo rast.
Pogajanja o tem sporazumu so bolj transparentna kot o katerem koli drugem, je zagotovil. Sicer pa je med pozitivnimi učinki, ki bi jih prinesel sporazum, med drugim izpostavil tudi moč postavljanja standardov v mednarodni trgovini.