Eva Irgl: Še 70 let po koncu vojne jim nismo uspeli zagotoviti groba. To je pošastno.
Društvo za urejanje zamolčanih grobišč je dopoldne pri rovu Svete Barbare v Hudi Jami pripravilo spominsko slovesnost z mašo ob 70. obletnici povojnih pobojev na tem območju, ki predstavljajo eno največjih tragedij slovenskega naroda. Mašo so skupaj vodili celjski škof Stanislav Lipovšek, hrvaški škof Mile Bogovič in prior Edmund Rudolf Wagenhofer.
Okoli tisoč ljudi, večinoma Slovencev in Hrvatov, se je pri rovu Sv. Barbare v Hudi Jami udeležilo spominske slovesnosti z mašo ob 70-letnici povojnih pobojev, ki predstavljajo eno največjih tragedij slovenskega naroda. Mašo je ob pomoči hrvaškega škofa Mileta Bogoviča in priorja Edmunda Wagenhoferja vodili celjski škof Stanislav Lipovšek.
Osrednja govornica na slovesnosti po maši je bila predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, ki je med drugim dejala, da bo, dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal zgodovino v delu, ko govorimo o povojni moriji, težko graditi na iskreni skupni prihodnosti.
»Odkritje Hude jame nas je vse globoko pretreslo … Slika, na kateri je veliko število ženskih las, spletenih v kite, je osupnila državo. Mnoge so žive zakopali v rudniški rov, kjer so počasi in v grozoti umirali. In takrat smo pričakovali – vsaj jaz sem pričakovala, najverjetneje naivno – da se bo zganila tudi vest in da bo občutek krivde prevelik, da bo sledilo priznanje. Tako kot danes na procesu priznava 93-letni Oskar Gröning, paznik v Auschwitzu. Pri nas pa ni priznanja in ni pravne države, ki bi procesirala postopke proti odgovornim za zločin,« je na sobotni spominski slovesnosti 70 let genodica z mašo pri rovu sv. Barbare v Hudi jami dejala predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
"Besedišče, ki se je zlasti v zadnjih mesecih razvilo ob govorih ob 70-letnici konca druge svetovne vojne s strani naslednikov komunistične partije, kaže na pohabljenost njihovega vrednostnega sistema. Očitno niso nikoli posvojili vrednostnega sistema, ki bi jasno razločeval med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem kaj je pravično in kaj je krivično, kaj je etično in kaj zavržno," je dejalaIrglova.
Po njenih besedah to niso vprašanja vezana na določeno politiko, pač pa vprašanja vrednostnega sistema, ki bi morala biti vsem nam skupna. V vsakem civiliziranem in demokratičnem svetu po njenih besedah velja pomor brez sodnih procesov za zločin, zato je z vidika obče človeških norm nedoumljivo, da del politike noče razlikovati med usmrtitvijo, ki je izvršena na podlagi sodnega procesa, ter pomorom, ki je bil storjen brez enega samega pravnega akta, izključno zaradi realizacije komunistične ideologije.
"Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin potrebno obsoditi in zločince kaznovati, a kadarkoli na desnici odpremo takšna vprašanja, nam tisti, ki ščitijo takratne zločine in komunistični režim, očitajo ideologijo. Vendar pa pravica do groba ni in ne more biti ideološko vprašanje, gre za vprašanje pietete," je še dodala poslanka SDS.
Celjski škof Lipovšek je v svojem nagovoru med drugim pozval k skrbi za mir in pravičnost, priznanje resnice ter popravo krivic in posledic med in povojnega nasilja, pa tudi k odpuščanju in spravi. Sedemdeset let je minilo od konca druge svetovne vojne, od teh jih je po njegovih besedah 50 minilo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice, o čemer priča 600 in več večinoma še neurejenih grobišč po vseh delih naše domovine, kar je temna stran naše zgodovine.
"Je pa še druga, svetlejša stran, ki se je kljub vsem oviram uresničevala v prizadevanju, da bi skupaj s civiliziranimi narodi Evrope, ki so poskrbeli za ozdravljenje ran in posledic vojne ter se približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in groba. Hvaležni smo vsem, ki so se podali na pot poprave krivic in nasilja, še posebej pa na pota, ki vodijo k odpuščanju in spravi ter k resničnemu miru," je dejal Lipovšek.
Kot poudarjajo organizatorji spominske slovesnosti, ima prireditev humano vsebino in je namenjena spominjanju, opominjanju in spravi občanov. V Hudi Jami so po njihovem posmrtni ostanki Slovencev, Nemcev, Hrvatov, Srbov in drugih, več kot 3000 ljudi je bilo ubitih na najbolj krut način, umreti so morali otroci, ženske, možje in vojaki, so dodali.
V rovu Sv. Barbare so marca 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev, 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Po mnenju stroke gre pri doslej najdenih posmrtnih ostankih večinoma za Slovence, najverjetneje za zadnjo skupino, pripeljano iz Teharij.
Današnjo slovesnost je pripravilo Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Leta 2009 so namreč delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik prebili pregrado v rovu Sv. Barbare in odkrili posmrtne ostanke več sto žrtev. Doslej so izkopali in opravili forenzični pregled okoli 800 okostij, stroka pa predvideva, da so v rovih še vedno ostanki več kot 2000 žrtev.
Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je sicer spomladi za STA povedal, da več kot šest let po odkritju množičnega grobišča v opuščenem rudniku kar nekaj žrtev iz jaška še niso iznesli in da posmrtni ostanki še vedno ležijo v plastičnih zabojčkih v provizorični kostnici.
Vlada je sicer nedavno s prerazporeditvijo sredstev zagotovila dodatnih 90.000 evrov za urejanje vojnih grobišč oziroma shranitev in pokop posmrtnih ostankov žrtev v vojnem grobišču v Hudi Jami. Sredstva bodo znotraj ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prerazporedili iz podprograma sofinanciranje programov društev in zvez na področju vojne zakonodaje.
Objavljamo izseke iz govora Eve Irgl pri rovu Svete Barbare v Hudi jami
Tu in po drugih moriščih po Sloveniji je v agoniji bilo na silo, brez dokaza krivde, pomorjenih nešteto ljudi.
Niso bili izdajalci naroda, bili pa so politični nasprotniki partije.
Revizija zgodovine ne pomeni političnega revanšizma ali potvarjanja dejstev. Pomeni iskanje resnice in pravice.
Več kot 600 množičnih morišč kaže neizprosno sliko revolucionarnega boja za oblast in njegovo neusmiljeno naravo.
V EP so vsi SLO poslanci glasovali za resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmih. Doma poslanci levice tega niso zmogli.
Nedostojno in žaljivo je, da del SLO politike še vedno vrednoti komunizem kot nekaj dobrega, zločine pa opravičuje z NOB.
Zločinov in kršitev človekovih pravic ni mogoče razlikovati glede na to, v imenu katerega totalitarizma so bile storjene.
Del vrha SLO politike namesto obsodbe zločinov govori o drugo razredni temi ali povodno morijo utemeljuje z naravnim pravom.
Odsotnost obsodbe lahko pomeni le tiho odobravanje zločinov in kršitev človekovih pravic.
Brez podpore pravosodja in večinskih medijev vsa revolucionarna retorika in pogum v hipu izpuhtita.
Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin potrebno obsoditi in zločince kaznovati.
Civilizirana država ne potrebuje nobenega zakona, da pokoplje svoje mrtve. Naredi, kar je prav, ker ji tako veleva vest.
Še 70 let po koncu vojne jim nismo uspeli zagotoviti groba. To je pošastno.