Irmo smo obiskali na njenem domu, kjer nas je skupaj z družino nestrpno pričakovala. Povsem običajna najstnica, a vendar preudarnih besed, iz katerih je mogoče sklepati, da je delo, ki smo ga dobili v branje, njeno. Branje, ki bi lahko postalo meso, če bi vojska svetnikov in ministrov vedela, zakaj sedijo v parlamentu in katere zakonske člene je treba spremeniti, da bi državljanom omogočili pošten zaslužek. Namesto tega pa majhen podjetnik, ki bi rad vlagal in delal, ne more dobiti posojila, medtem ko jih tajkunom celo brišejo! Država si hoče rezati svoj kos pogače, ljudje pa imajo komajda za kruh.
Z očetom o ekonomiji
Irma Zeljković obiskuje deveti razred OŠ Koseze, vpisala se bo na gimnazijo Poljane in odločena je, da je pravna fakulteta prava zanjo. Na naše presenečenje, da že zdaj razmišlja o visokem šolstvu, medtem ko nekateri še o srednjem niso prepričani, je odgovorila: »Vedno me je motila krivica. V tej ali oni obliki, imam občutek, da bom s pravnim znanjem naredila nekaj koristnega v tej smeri. Verjetno se bom usmerila v družinsko pravo.« Morda zanjo niti ne bi izvedeli, če ne bi pri pouku o državljanski vzgoji in etiki dobili nalogo napisati esej, povezan z različnimi družbenimi vprašanji. Irma si je izbrala gospodarsko krizo.
Ekonomija, pravi, jo enostavno zanima. Zato spremlja tudi politiko. Ko si je izbrala temo, je začela še podrobneje brskati po zgodovini nastanka denarja, začetkih kapitalizma, monetarnih sistemih in osnovah podjetništva. O tem se je veliko pogovarjala predvsem z očetom Benjaminom, ki ji je pomagal iskati smernice in izostriti tekst. Skupaj z ženo Bredo sta namreč zaposlena v družinskem podjetju in dobro vesta, kaj pomeni težko prigaran denar. In s kakšnimi težavami in ovirami se državljan ali podjetnik spoprijema pri stiku z državnimi službami.
Irma je svojo nalogo morala pred profesorico in razredom tudi zagovarjati in pri tem poskrbela za precejšnje presenečenje, čeprav je bila vedno bolj samosvoja. In ko so je slišala devedeje, ki jih je izdal ameriški inštitut IZZIT, za prevod v slovenski jezik pa so poskrbeli na Inštitutu Karantanija, jim je v dokaz, da slovenska mladina tudi razmišlja o temah, kot je dolžniška kriza, poslala svoj esej. Zunanji sodelavec mag. Mitja Steinbacher pravi, da je navdušeno prebral besedilo, ji čestital za pogum in odlično delo. Na inštitutu so celo predlagali, da bi jo popeljali v ZDA, pa je mama nekoliko v dvomih, saj gre vendar še za najstnico.
Pozabili, kaj je sploh kapitalizem?
Irma ugotavlja splošno znana dejstva. Da je svet zaradi zgodovinskega procesa različno ekonomsko razvit. Med visoko razvite države se uvrščajo: ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska ter nekatere države EU (Nemčija, Velika Britanija, Francija). V zadnjih dvajsetih letih pa so se pojavile hitro rastoče države: Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija (tako imenovani BRIC).
»V svetu se v zadnjih dvajsetih letih čedalje bolj uveljavlja princip prostega pretoka blaga in kapitala. Ta proces je prinesel priliv investicij iz visoko razvitih v manj razvite države. To je bilo omogočeno predvsem s posploševanjem nekaterih osnovnih principov ekonomsko-političnega sistema v večini svetovnih držav. Današnji osnovni ekonomsko-politični svetovni model je kapitalizem,«
je zapisala Irma in ugotovila, da je prav ta princip omenjenim državam omogočil prosperiteto. V EU pa nekatere države novodošlim določajo, kaj lahko gojijo in česa ne. Da o zgrešenem in k požrešnosti usmerjenim cilju vodstva tekstilne industrije, ki je proizvodnjo selil prav na Kitajsko in Indijo, niti ne govorimo. Zdaj pa jokcamo, ker ni tovarn in podjetij, ki so osnova za delovanje javnih služb.
Kako je strnila vzroke za nastanek krize? Kaj je razbrala pri prebiranju knjig in tekstov? Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila zaznamovana z radikalnimi spremembami na političnem zemljevidu sveta. Nastale so spremembe v državah nekdanje Sovjetske zveze, na Kitajskem in vzhodnoevropskih državah. To in velik razvoj informacijske tehnologije je pripomoglo k enem največjih razcvetov gospodarstva v zgodovini. Zato se je v prvem desetletju enaindvajsetega stoletja v bankah pojavljala velika količina prostega kapitala, ki je še bolj okrepila finančni sektor, ki je čedalje bolj hrepenel po najbolj dobičkonosnem vlaganju kapitala. Negativne pojave v bančništvu je povzročila tudi deregulacija tega območja v prejšnjem obdobju.
Upravljavci bank so se želeli prikazati kot čim bolj uspešni, saj je bil od tega odvisen tudi njihov zaslužek. Začeli so plasirati denar nezanesljivim kreditojemalcem. To je bilo zlasti očitno na nepremičninskem trgu, kjer so z najetimi krediti ustvarjali velikanski promet. Hkrati so se na borzah neverjetno zviševale cene delnic, ker so vanje investirale denar mnoge banke, pa finančni skladi in posamezniki. Navidezno so ljudje čedalje bolj bogateli, saj so vrednosti njihovih hiš in delnic naraščale, a so se čedalje bolj tudi zadolževali.
Delček Irminega eseja, zanimivega za branje
4. DOLŽNIŠKA KRIZA
4.1 Sredi leta 2007 je ameriške finančne trge pretresla kriza, ki se je nato preselila na svetovne in se naposled spremenila v gospodarsko krizo. Osnovni razlogi za pojav krize so nezmožnost kreditojemalcev odplačevati prispele obroke. Posledično so banke zaplenile veliko količino nepremičnin (na katere so bile vpisane hipoteke), vendar z njimi niso imele kaj početi, saj kupcev, ki bi jih kupili s svežim denarjem, ni bilo. Cena nepremičnin je vrtoglavo padla, banke so ostale brez denarja, zato temu lahko rečemo, da je »finančno-nepremičninski balon« počil.
4.2 V EU je bila podobna situacija s to oteževalno okoliščino, da so mnoge evropske banke bile povezane s sedaj propadlimi ameriškimi investicijskimi bankami. Še posebno boleča je bila selitev krize v gospodarski sektor, kar je povzročilo upad industrijske proizvodnje. To je pomenilo izgubo velikega števila delovnih mest. V razmerah velike brezposelnosti in brez malo propadlega finančnega sektorja so države čedalje težje financirale svoje obveznosti. Začelo je zmanjkovati denarja za šolstvo, zdravstvo, javne službe, državne investicije in socialne dajatve.
Evropske države se v želji, da zagotovijo socialni mir, čedalje bolj zadolžujejo (najbolj pogosto z izdajanjem obveznic) in na ta način financirajo javno porabo. Zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti so prilivi v državne blagajne (davki) čedalje manjši, odplačevanje prispelih obveznosti pa je oteženo.
Imamo dolžniško krizo …
5. REŠEVANJE
5.1 V ZDA kakor tudi v EU so se na krizo odzvali s pove
čanjem denarja v obtoku. To so izvedli tako, da so centralne banke po zelo nizkih obrestih posojale denar poslovnim bankam. Ta ukrep je tvegan, saj lahko povzroči inflacijo. V EU so delovna mesta v gospodarstvu reševali s skrajšanim delovnim časom, prekvalifikacijo presežne delovne sile in podobno.
5.2 Eden izmed bistvenih ukrepov pri reševanju dolžniške krize je zmanjševanje javne porabe. Javna poraba je denar, ki ga država dobi z davki in z njim plačuje službe, ki so na voljo vsem državljanom (šolstvo, zdravstvo, državni uradi). Zmanjševanje javne porabe omogoča nižanje davkov in s tem razbremenitev gospodarstva, da čim prej okrevalo in potegnilo družbo iz krize.
5.3 Slovenija in dolžniška kriza
a) Slovenija seveda ni bila izvzeta iz globalnega dogajanja. Kot državo, ki je izvozno usmerjena, jo je zelo prizadelo zmanjšane povpraševanja na tujih trgih. Slovenija ima enega največjih upadov industrijske proizvodnje v Evropi. Enako kot najbolj pomembne svetovne države je bila prizadeta z nesolidnim in neodgovornim delom v bančništvu. Spomnimo se veliko slabih naložb slovenskih bank, ki so nepovratno odnesle velikanska sredstva. Vendar se je Slovenija na začetku krize uvrščala med nizko zadolžene države. Odgovorni v tistem obdobju so zamudili priložnost, da zmanjšajo javno porabo in preprečijo še večje zadolževanje države.
b) Vlada si prizadeva zmanjšati proračunski primanjkljaj (razlika med z davki pridobljenim in porabljenim denarjem). Priče smo pogajanjem s sindikati javnega sektorja.
6. Posledice dolžniške krize za družbo
6.1 Zaradi zmanjševanja javne porabe in upada industrijske proizvodnje se je povečala stopnja brezposelnih. Novembra lani je bila v Sloveniji 11,9 odstotka. Povečana stopnja brezposelnosti pa zmeraj povzroči še več socialnih problemov (povečana stopnja kriminalitete, samomorov, več obolenj).
MOJE MNENJE
Kako bi se dalo rešiti dolžniško krizo?
– Popolni umik države iz gospodarstva (država naj ne bo lastnica gospodarskih družb).
– Država naj organizira osnove zdravstva in šolstva, nadstandardne oblike naj prepusti zasebnikom.
– Zniževanje davkov za oživitev gospodarstva.
– Bolj rigorozne kontrole davčnih utaj.
– Razviti duha podjetništva in ustvariti ozračje, v katerem vsak poskrbi sam zase, brez obremenjevanja skupnosti.
Inštitut Karantanijaje v sodelovanju z ameriškim inštitutom IZZIT začel izdajati serije vzgojno-izobraževalnih devedejev, namenjenih učenju otrok in mladostnikov o podjetništvu. Doslej so izšli tile: Cenovni sistem, Od gnoja do bogastva, Zven svobode, Neustavljivi sončni cikli, Vesolje pripada vsem in Nekaj drobiža na dan. Devedeji so brezplačno na voljo na sedežu Inštituta Karantanija na Ciril-Metodovem trgu 9 v Ljubljani.
Več na povezavi: http://carantania.si/