Erjavec o 6,5 milijona za Turčijo: Če to reši problem, bo cenejše, kot če jih ne damo

Minister je izpostavil, da so migracije in terorizem dve ločeni temi, ki pa se žal prepletata, saj naj bi bil eden od storilcev dejanj v Parizu potoval z migracijskim tokom preko Grčije do Francije, zato je treba skozi migracijski tok ujeti vse tiste, ki imajo slabe namene.

"Po dogodkih v Parizu je pričakovati, da bodo določeni novi ukrepi tudi kar se tiče same migracijske krize, kar se tiče močnejšega nadzora," je poudaril Erjavec in dodal, da pričakujejo zlasti tranzitne države tudi podporo drugih članic.

"Pariz bo sprožil večje aktivnosti v smislu iskanja boljših rešitev pri upravljanju z migracijskim tokom," meni Erjavec. Neobvladovanje migracijskega toka lahko ima po njegovih besedah negativne posledice za varnost, zlasti za stabilnost občutljivega Zahodnega Balkana.

"V svojem nagovoru sem zlasti poudaril, da potrebujemo jasno politiko obvladovanja migracijskih tokov, skupno evropsko politiko, saj gre za evropski problem. Potreben bo celovit pristop do tega vprašanja, zlasti solidarnost vseh članic EU," je še izpostavil slovenski minister.

Zunanji ministri unije so sicer včeraj po Erjavčevih besedah zelo močno obsodili neprimerne, barbarske in nesprejemljive napade v Parizu, izrekli globoko sožalje Franciji ter poudarili predanost ohranjanju evropskih načel in vrednot.

Erjavec je izpostavil tudi zelo velika pričakovanja od petkovega izrednega zasedanja notranjih ministrov EU, zlasti glede ustreznega nadzora zunanje meje unije in schengenskega sistema.

"Migracije niso samo humanitarna kriza, odpirajo tudi nekatera varnostna vprašanja," je izpostavil in spomnil na ideja, da bo treba morda revidirati schengenska pravila.

Za Slovenijo bi bilo po njegovih besedah zelo pomembno, če bi se okrepile ekipe, ki bi pomagale pri varovanju njene južne meje.

Minister pričakuje, da bo Evropska komisije predlagala ustrezen sveženj ukrepov v odziv na neuresničevanje zavez z mini vrha EU in Balkana, ki jih bodo notranji ministri podprli.

Pri tem je Erjavec izpostavil tudi pomen izvajanja akcijskega načrta EU in Turčije ter vrha obeh strani, ki se po njegovih besedah načrtuje za 29. november.

EU naj bi Turčiji pri soočanju z begunci iz Sirije pomagala s tremi milijardami evrov. Pol milijarde naj bi črpali iz evropskega proračuna, preostalo pa naj bi prispevale članice na podlagi njihovih bruto nacionalnih dohodkov.

O 6,5 milijona evrov, ki naj bi jih po izračunih komisije v pomoč Turčiji pri soočanju z begunci iz Sirije prispevala Slovenija, je Erjavec dejal, da "če to reši problem, bo cenejše, kot če jih ne damo", saj migracijska kriza vsak dan stane zelo veliko.

Erjavec je sicer na zasedanju pojasnil, da pri postavljanju tehničnih ovir ne gre za zapiranje meje, temveč za zagotavljanje ustreznega nadzora in usmerjanje migracijskega toka na vstopne točke.

Kot zelo pomembno je slovenski minister v Bruslju izpostavil ravnanje Nemčije. "Pričakujemo, da ne bodo zelo hitro spreminjali politike glede prepustnosti migrantov," je dejal.