Erjavec hrvaški kolegici očita zavajanje: Meja med državama ni bila nikoli potrjena

Ravno zato, ker ni bila nikoli potrjena, se je šlo v arbitražo, je za STA sporočil Erjavec.

"Ministrica Pejčinović Burić zavaja hrvaško javnost in govori neresnico, ko pravi, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena leta 1991. Ravno zato, ker meja ni bila nikdar potrjena, se je želelo najti rešitev za določitev meje najprej s sporazumom Drnovšek-Račan in kasneje z arbitražnim sporazumom," je za STA poudaril slovenski zunanji minister.

Opozoril je še na pismo tedanjega predsednika hrvaške vlade Nikice Valentića iz 18. maja 1994 tedanjemu slovenskemu premierju Janezu Drnovšku, da je mejni prehod Sečovlje le začasen in da ga bo hrvaška stran premaknila, ko bo določena meja. Kot je v izjavi za medije kasneje v Naklem še dejal Erjavec, hrvaška ministrica očitno ne pozna dosjeja glede meje med Slovenijo in Hrvaško.

"Ona stalno govori o dialogu. Slovenija nima nobenega problema, kar se tiče dialoga, vendar glede tega, kako bomo implementirali arbitražno razsodbo. Ne moremo se pogovarjati o tem, kako je tekla meja 25. junija 1991, ker takrat ta meja ni bila določena," je v Naklem še nadaljeval Erjavec.

"Glede stalnega ponavljanja hrvaške strani, naj se Slovenija vzdrži enostranskih dejanj, bi slovenski in hrvaški javnosti rad zelo jasno povedal, da enostransko ravna edino Hrvaška, ki je izstopila iz arbitražnega sporazuma. To je dejansko enostransko dejanje," je dejal minister.

Zatrdil je tudi, da bo Slovenija nadaljevala z implementacijo arbitražne razsodbe povsod tam, kjer to lahko stori sama. Slovenska policija bo izvajala svoje pristojnosti na morju in izrekala kazni. "Če ne bodo plačane, bodo tisti, ki bodo želeli priti v Sloveniji ali potovati skozi njo, gotovo imeli težave, če do takrat ne bodo poplačali dolga, ki bi nastal zaradi kršitve meje med Slovenijo in Hrvaško," je izpostavil.

Glede delovanja hrvaška policije na slovenskem območju Piranskega zaliva pa je poudaril, da v tem primeru ne gre zgolj za prekršek, temveč kar za kaznivo dejanje, saj uradni državni organi tuje države ne morejo izvajati pristojnosti na področju neke druge države.

Pejčinović Burićeva je v torek v večernem pogovoru za hrvaško komercialno televizijo RTL med drugim dejala, da Slovenija ne more kaznovati hrvaških ribičev v Piranskem zalivu, saj gre nedvomno za hrvaško ozemlje, na katerem po njenih besedah "ni možno uveljaviti nobenih slovenskih zakonov". Kot je dodala, velja meja med državama, ki je bila potrjena leta 1991. Napovedala je še, da se bo Hrvaška zaščitila z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.

Erjavec je sicer danes v Naklem ponovil prepričanje, da bi se lahko zadeva zelo hitro rešila, če bi se Evropska komisija močneje angažirala in ugotovila, da nespoštovanje arbitražne razsodbe pomeni kršitev mednarodnega prava in prava EU. Komisija ima po njegovem instrumente, da državo članico prisili k ravnanju v skladu z mednarodnim pravom. Erjavec jo zato poziva, naj čim prej sprejme določene ukrepe proti Hrvaški.

Glede današnjega poziva Evropske komisije k dialogu med državama je Erjavec izpostavil, da Slovenija je za dialog, vendar zgolj glede implementacije arbitražne razsodbe. Hrvaška stran po njegovem mnenju ves čas zavaja ne le hrvaško, ampak tudi evropsko javnost glede dialoga, saj misli na ponoven začetek določanja meje. "To pa je absolutno nemogoče, glede na to da imamo arbitražno razsodbo, ki zelo jasno določa to mejo," je spomnil.

Komisija bi morala zato predvsem pomagati hrvaški strani, da bo dokončno razumela, da ni druge možnosti od implementacije arbitražne razsodbe, je prepričan. "Vedno, ko smo imeli dialog, dogovor s hrvaško stranjo, smo bili na koncu prevarani, zato menim, da je treba proti Hrvaški stalno izvajati pritisk tudi prek Evropske komisije. Ko bo ta zadevo resno vzela v roke, potem mislim, da bo hitro prišlo do rešitve," je sklenil.