Covid potrdilo ni več potrebno, maske niso več obvezne. Sklicujejo se na visoko precepljenost populacije (82 %) ter na prehajanje omicron seva v endemično fazo. Epidemija naj ne bi bila več družbeno nevarna ali ogrožujoča bolezen. Podobno kot so pri nas epidemiologi oznanili, da covid ni več karantenska bolezen.
Vendar je ironija velika, Danska je trenutno (ob Sloveniji) država z največ novimi primeri (v soboto 40 tisoč), število umrlih narašča ali pa je ravni, ki bi morala nižja (včeraj 44 oz. osem na milijon). Po zadnjih podatkih je hospitaliziranih 1000 ljudi (in narašča), vendar pa je res, da naj bi bilo na intenzivi le 32 obolelih (trenutno 37). Ni prvič, da je ta država ukinila ukrepe. To se je zgodilo že 10. septembra lani. Vendar so spričo slabih trendov oz. povečane incidence okužb, če dva meseca (v novembru) ponovno uvedli obveznost nošnje mask in obveznost vstopa v javne prostore s covidnim potrdilom.
Ali lahko pričakujemo, da bo sprostitev še enkrat preklicana? Po našem mnenju, je odgovor pritrdilen. Sama precepljenost (in prebolevnost) ne more izkorenititi epidemije covida-19. Pravzaprav gre tu za eksperiment: Če se bo Danski posrečilo, potem bodo cepilci imeli prav, če ne bo na kocko postavljen znanstveni postulat o učinkovitosti cepljenja. Le to je učinkovito, vendar v kombinaciji z drugimi epidemiološkimi ukrepi.
Še bolj je poučno stanje na Finskem, ki sicer ne uvaja sprostitve ukrepov (ta država je tudi najbolj uspešna v EU pri obvladovanju epidemije). Tam se povečujeta tako incidenca okuženih (novi primeri) kot tudi mortaliteta. Od 1. januarja tega leta do danes se je zgodila skoraj ena tretjina vseh smrti v tej državi (701). Da se razbrati, da inačica omicron le ni tako nedolžna.
Priporočava zanimiv članek – vprašanje, kakšen je odnos stroke do trenutnega dogajanja in odločitev, da je pandemije konec:
Na kratko povzemava:
Del stroke na globalni ravni govori o »endemic delusion« oz. napačnem, iluzionarnem prepričanju, da je pandemije konec in da se lahko vrnemo v življenje kot v letu 2019. Kot primer take deluzije najpogosteje navajajo Dansko. Opozarjajo, da je tak pristop nevaren iz več vidikov in bi še vedno morali stremeti k ukrepom za nižanje števila okužb, ne le hospitalizacij. Kot problematične navajajo predvsem možnost novih sevov, pojav dolgega covida in nujnost zaščite ranljivih. Opozarjajo, da so hitra sproščanja pogosto posledica ekonomskih in političnih pritiskov na odločevalce, ter naveličanosti javnosti (am. epidemiolog Duncan). Prav tako opozarjajo, da je število smrti še vedno previsoko, da bi lahko rekli, da bomo s tem živeli. Prav tako se lahko z odločitvijo o koncu pandemije prenehajo zbirati nekateri podatki, zaradi katerih bo težje reagirati. Denimo, ena od provinca v Kanadi je že prešla iz dnevnega poročanja o številu novih primerov na tedensko poročanje. Predvsem pa opozarjajo na pomanjkanje pogovora o tem, kako dolgoročno lahko izboljšamo situacijo.
Dodajava še nekaj informacij o Danski iz različnih člankov in objav:
• Svetovalec danski vladi, politolog Michael Bang Peterson pravi, da je sprostitev vseh ukrepov pravilen korak, saj številke na intenzivni negi ne naraščajo, kar pomeni, da vlada ne more več upravičiti ekonomskih, ustavnih in socialnih posledic restrikcij.
• Nekateri strokovnjaki (npr. danski prof. infektologije, ki dela na ameriški univerzi Kristian Andersen, nobelovec Krugman) opozarjajo na porast smrti na Danskem. Danska politika in njihov inštitut za zdravje pravijo, da je edini merodajni kazalec število na intenzivni negi, ter da gre pri teh smrtih za »smrti s covidom in ne zaradi covida«. Tako poročajo tudi danski mediji in s tem izgovorom tudi odgovarjajo vsem strokovnjakom, ki opozarjajo na nevarnosti danske strategije.
• Kljub temu naj bi po podatkih Danskega inštituta za zdravje večina (60-70 %) hospitaliziranih bilo zaradi covida, ne s covidom. Za smrti nismo dobili podatka.
• Posebej so zaskrbljujoča zadnja poročila Mednarodno zdravstvene organizacije ter japonskih raziskav o podvarianti omikrona BA.2. Ta je v veliki meri prisotna tudi na Danskem.
Kar se tiče trenutnega trenda v smeri čredne imunosti je zanimiv tudi podatek s Švedske. Tam redno na vzorcu populacije ocenjujejo odstotek ljudi, ki ima protitelesa. Za obdobje konec novembra/začetek decembra 2021 so z 95 % intervalom zaupanja ugotovili, da ima skoraj 85 % Švedov prisotna protitelesa proti covidu (zaradi prebolelosti ali cepljenja) Kljub temu so po tem visoko narasle številke okužb, sicer z manj smrtmi, a vseeno. Verjetno je s prebolelostjo torej podobno kot s cepljenjem, morda ne more biti edini ukrep.
P. S.
Vstop v našo državo je možen brez vseh pogojev. Smo verjetno najbolj liberalni v tem delu Evrope, čeprav smo obkroženi z državami, kjer je epidemiološka slika slaba. V prvi vrsti velja to za Hrvaško, BiH, Madžarsko, pa tudi bolj oddaljene Severne Makedonijo ter Bolgarijo. Tudi v Italiji in Avstriji stanje ni tako, kot bi si želeli.
