Ljubljanski nadškof Stanislav Rode je tudi zaradi nenehnih pritiskov in nezaupanja papeškega nuncija nadškofa Jean-Marie Speicha v gospodarjenje nadškofije po naših informacijah zaprosil za vizitacijo iz Rima.

Na zaprosilo ljubljanskega nadškofa Zoreta vizitacijo gospodarjenja v nadškofiji (še zlasti družbe Metropolitana, ki upravlja nepremičnine oziroma gozdove) po naših virih izvaja splitski nadškof Dražen Kutleša, predsednik hrvaške škofovske konference, sicer tudi doktor kanonskega prava. Od srede leta je član dikasterija za škofe v Vatikanu.

»Zaradi bogastva predvsem ene (nad)škofije, daje celotna Cerkev videz bogate Cerkve. Tudi v mednarodnih institucijah tako mislijo. Ne obravnavajo nas več v paketu vzhodnih in afriških revnih Cerkva,« je po srečenju s Frančiškom dejal še dejal škof Matjaž. Z drugimi besedami, šlo je za to, kdo bo dobil kaj od financ ljubljanske nadškofije. Ta razpolaga z večjim premoženjem, uspešno gospodari, skromnejše (nove) škofije pa se v finančnih težavah ozirajo proti Ljubljani.

Škof Matjaž je takrat omenjal, da imajo težave s solidarnostjo tudi doma, saj težko premagujejo meje župnij kaj šele škofij. Pri nas se, je poudaril, še posebno skrbno razume avtonomija škofa na področju financ. »Papež nam je kar jasno povedal, da bi želel več notranje solidarnosti, neke resnične sinodalnosti med slovenskimi škofijami in škofi.«

Na zaprosilo ljubljanskega nadškofa Zoreta vizitacijo gospodarjenja v nadškofiji (še zlasti družbe Metropolitana, ki upravlja nepremičnine oziroma gozdove) po naših virih izvaja splitski nadškof Dražen Kutleša, predsednik hrvaške škofovske konference, sicer tudi doktor kanonskega prava. Od srede leta je član dikasterija za škofe v Vatikanu.