Eamonn Butler: Resnične svobode ne poznamo (več)

Nova knjiga direktorja Inštituta Adama Smitha Eamonna Butlerja z naslovom Temelji svobodne družbe, v kateri so opisana osnovna načela delovanja svobodne družbe, se bere kot priročnik ljudem, ki nikoli niso uživali svobode. Toda avtor briljantno, korak za korakom, v razumljivem jeziku nazorno pokaže, da nihče izmed nas ni več resnično svoboden. Našo svobodo, ta ideal, ki se je izkazal za eno najbolj ustvarjalnih in produktivnih sil človeštva, so tudi v družbah, ki jih prepoznamo kot demokratične, ugrabili in ga nadzorujejo državni uradniki in politiki. Številne omejitve in poseganje v vsakodnevno življenje posameznika, ko politika »demokratično« odloča, ali lahko kadimo cigarete ali kaj smemo jesti in piti, je dokaz, da bi morala biti taka demokracija v svobodni družbi omejena. Zakoni bi namreč morali ščititi svobodo posameznika pred oblastjo, v resnici pa ščitijo oblast pred ljudmi. »Največja težava ni v tem, kako izbrati vlade, ampak kako jih brzdati,« piše Butler.

Svoboda in enakost

Avtor s številnimi primeri zariše osnovna načela svobodnega gospodarstva in svobodne družbe, ki temeljita na vrednotah, na pravilih, ki jih ni postavila nobena oblast, ampak so se preprosto razvila skozi zgodovino. Gre tudi za lastništvo, nadzor in prenos lastnine, to ljudem omogoča, da pridobivajo lastnino in vlagajo v kapitalske dobrine, kot so hiše, tovarne in oprema. Iz teh pravil sta zrasli zakonodaja in sodna praksa, ki morata ščititi državljane pred oblastjo, zato je za svobodno družbo pomembna vladavina prava, ki pomeni, da zakoni veljajo za vse enako. Samo taka družba, v kateri je edina naloga vlade, da varuje in širi svobodo posameznikov, je uspešna in nediskriminatorna.

V svetu danes prevladuje prepričanje, da svobodno tržno gospodarstvo prinaša diskriminacijo, ki se jo lahko odpravi samo s prisilo oziroma zakoni. Butler navaja primer kastne razdeljenosti v Indiji. Delodajalci v visokotehnološki industriji v mestu Hajderabad so potrebovali inteligenčno sposobne ljudi, zato so zaposlovali tudi delavce iz nižjih kast. »To, česar protidiskriminacijski zakoni niso dosegli desetletja, je preprosto koristoljubje svobodnih poslovnežev doseglo v nekaj letih,« piše avtor. Prav tako zavrača trditve, da svobodna družba s prostim trgom prinaša veliko gospodarsko neenakost, saj vse analize kažejo, da je razlika med zaslužki v svobodnih in nesvobodnih družbah skoraj enaka. »Enakost v svobodni družbi ni v tem, da bi ljudem dali enako bogastvo ali zaslužek ali življenjsko raven. Enakost je, da se vse obravnava enako,« meni Butler. Opozori na to, da se ta enakost pokaže na štiri načine: z moralno enakostjo (vsi imajo enako pravico sprejemati odločitve zase), enakostjo pred zakonom (zaklon obravnava vse enako), politična enakost (vsi lahko volijo in so izvoljeni) in z enakostjo možnosti (ni samovoljnih ovir za delo, šolanje ali kakršnekoli druge poti za osebno napredovanje).

Bogati kot preizkuševalci dobrin

Butler se še zlasti posveti materialni neenakosti, to je priljubljen in umetno ustvarjen problem, ki bi ga sodobni egalitaristi (socialisti) reševali s prerazporejanjem. Toda prerazporeditev od bogatih k revnim tem ne bi zagotovila trajnega bogastva, saj bogastvo ni »igra z ničelno vsoto« (zero-sum game); neka oseba ni postala bogata zato, ker je druga postala revnejša. Bogastvo se namreč ustvarja z inovacijami, s podjetnostjo, trgovanjem in z zbiranjem kapitala. Če se uniči proizvodni kapital tistim, ki ga imajo, se bo revščina še povečala.

Avtor je povsem jasen. Samo svobodna družba z vladavino prava je lahko bogata družba. V njej vladajo svobodni posamezniki, ki so vendarle omejeni z načelom »neškodovanja«. »Tvoja svoboda, da zamahneš s pestjo, se konča tam, kjer se začne moj nos,« avtor opisuje načelo, da lahko delaš, karkoli si želiš, če s tem ne škodiš drugim, jih ne omejuješ. Toda danes se posameznik spoprijema s številnimi omejitvami. Tako nas politiki in državni uradniki prepričujejo, da imajo državljani brezplačno zdravstvo in šolstvo, kako dobra je parlamentarna demokracija, kako pomembni so zakoni. Toda podrobnejši pogled razkrije, da ničesar od tega ni, da ščitijo predvsem svoje interese, da državljani sploh niso svobodni. Za svoje prepričevanje si izmišljajo vse mogoče, dopolnjujejo celo človekove pravice, da bi vse skupaj delovalo bolj demokratično, pravično. Človekove pravice oziroma svoboščine (Butlerju se zdi to bolj primeren izraz) vključujejo take oblike svobode, kot so lastništvo premoženja, samoodločanje in lastništvo svojega telesa in dela, svoboda gibanja in nastanitve ter svoboda veroizpovedi. Toda na žalost se te pravice zamenjujejo z zakonskimi pravicami, ki se izvajajo politično ali z družbenimi in kulturnimi normami. Tako na primer zakoni o enakem plačilu za moške in ženske niso človekova pravica, ker to ni zahteva po človekovi svobodi, ampak prisila za delodajalce. Vsaka prisila pa je zlo, pravi Butler.

Ljudje si želijo svobodo

Zaradi vse te zmede si velik del človeštva sploh ne predstavlja, kaj pomeni svoboda, čeprav si domišlja, da živi v svobodni družbi. Celo več. Za številne zakonske in druge omejitve, ki jih postavljajo vlade, meni, da so nekaj povsem normalnega, običajnega, da gredo skupaj s svobodo. To je po svoje logično, saj nadzor, ki ga z družbenimi in kulturnimi normami postavlja oblast, traja že tako dolgo, da imajo posamezniki to za del vsakodnevnega življenja, za nekaj neizogibnega, še huje, za nekaj naravnega. Zato tudi prihaja do številnih zmot. Ena najbolj pogostih je mnenje, da ljudje v svobodnih družbi obogatijo z izkoriščanjem drugih. Resnica je ravno nasprotna. Največ koristi od gospodarske dinamike v svobodnih družbah imajo revni, saj ne moreš obogateti tako, da bi druge naredil za revne. Posamezniki namreč obogatijo tako, da drugim zagotavljajo, kar želijo, in jim s tem izboljšajo življenje.

Kljub vsem tem zmotam in napačnim prepričanjem, kaj naj bi svoboda bila, si večina ljudi želi živeti resnično svobodo, piše v uvodu Eamonn Butler: »Želijo si prosto trgovati, ne da bi morali za to pridobiti nešteto dovoljenj. Želijo v miru skrbeti za svoje domove, kmetije in delavnice, ne pa tvegati, da jih bodo politiki vrgli ven in jih uničili. Želijo sami odločati, kaj je najboljše za njihove družine, ne pa delati, kar jim narekujejo uradniki. Želijo živeti, ne da bi morali podkupovati policijo in birokrate, da jih pustijo pri miru.«

Vsekakor knjiga, ki bi jo moral vsak prebrati, ki bi morala postati ne samo del programa študija ekonomije, ampak predvsem družboslovcev, ki so (ne samo v Sloveniji) najbolj odgovorni, da je predstava o svobodi povsem izkrivljena.

INFO

Temelji svobodne družbe

Avtor: Eamonn Butler

Zbirka: Izzivi svobode

Urednik zbirke: Lovro Šturm

Prevedel: Niki Neubauer

Izdajatelj: Inštitut Karantanija, Ljubljana

Založnik: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Ljubljana

Naprodaj: v bolje založenih knjigarnah in na http://www.casnik.si/index.php/temelji-svobodne-druzbe/

Cena: 14,90 EUR