V zdaj veljavnem proračunu, ki ga je DZ sprejel novembra lani, je primanjkljaj predviden pri 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), s povečanjem presežka odhodkov nad prihodki za 197 milijonov evrov pa bo ta delež določen 0,2 odstotne točke višje, pri 3,4 odstotka BDP.
Slovenija se je sicer Evropski komisiji zavezala, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka BDP. "A ko smo pregledali proračun in napovedi o gospodarski rasti in ostalih kazalcih, ter preverili prihodke in odhodke, smo ugotovili, da se tega primanjkljaja ne moremo držati," je v začetku oktobra pojasnil finančni minister Dušan Mramor.
Ker DZ sprejema rebalans že tik pred koncem leta, vlada ni mogla pripraviti predlogov strukturnih ukrepov, pač pa je vanj vključila le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je za to našla možnosti.
Z rebalansom se letošnji prihodki proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov. Čeprav se bo do konca leta v proračun steklo kar 300 milijonov evrov več prihodkov od premoženja in drugih nedavčnih prihodkov od sprva načrtovanih, pa bo to rast skorajda izničil občuten izpad davčnih prihodkov.
Davčnih prihodkov si lahko državna blagajna letos po novih izračunih obeta nekaj več kot 6,6 milijarde evrov, kar je skoraj 232 milijonov evrov manj od doslej načrtovanega. Glavni krivec za to je izpad davka na nepremičnine, ki ga je DZ sprejel novembra lani in njegove prilive v letošnjem proračunu ocenil na 205 milijonov evrov. Medtem je ustavno sodišče zakon razveljavilo, obdavčitev nepremičnin pa je prek nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ostala v pristojnosti občin.
Davčne prihodke zmanjšujejo predvsem nižje ocene prihodkov od dohodnine in trošarin, večji prihodki od konec lanskega leta ocenjenih pa bodo pri davku na dodano vrednost ter davku od dohodkov pravnih oseb. Pri slednjih je napoved prihodkov višja zaradi ohranitve davčne stopnje na 17 odstotkih ter omejitve prenosa izgub podjetij iz prejšnjih let na 50 odstotkov zneska.
Vlada je na novo ocenila tudi možnosti za črpanje evropskih sredstev in posledično zmanjšala pričakovani priliv iz skupnega evropskega proračuna za približno 84 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov.
Bolj kot nekaj nižji prihodki bo proračunski primanjkljaj povečala za 177 milijonov evrov višja poraba. Kot je zapisano v predlogu rebalansa, bodo imeli uporabniki državnega proračuna po novem letos na voljo 9,8 milijarde evrov.
Vlada namreč ugotavlja, da so bili odhodki za obresti načrtovani za 151 milijonov evrov prenizko. To se sicer Mramorju zdi razumljivo, saj lani ob sprejemanju proračuna še ni bilo znano, za koliko bo treba dokapitalizirati banke, kar je bilo izvedeno tik pred koncem leta 2013.
Letos namerava Slovenija odplačati 3,6 milijarde evrov dolga, novo zadolževanje pa je predvideno v višini 5,9 milijarde evrov. Država se je sicer letos zadolžila že za skoraj 6,2 milijarde evrov, deloma tudi že za potrebe izvrševanja proračuna za leto 2015.
Po izračunih državnega statističnega urada je dolg države ob koncu leta 2013 ocenjen na 25,4 milijarde evrov oz. 70,4 odstotka BDP, ob koncu tega leta pa bo država zadolžena za 30,3 milijarde evrov oz. 82,2 odstotka BDP.
Z rebalansom se za 124 milijonov evrov povečujejo tudi transferji v pokojninsko blagajno, ki bodo tako določeni v višini 1,6 milijarde evrov. Več denarja se namenja še za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa, za program zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, raziskovalne dejavnosti ter za izplačilo nekaterih odškodnin, denimo izbrisanim.
Rebalans spremlja predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta. Ena od pomembnejših novosti je določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev. Vlaganje zahtevkov je treba pospešiti, da ne bi že letos nastal nenačrtovan dodatni primanjkljaj.
Vlada je rebalans pripravila na osnovi novih napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji za leto obetajo dveodstotno gospodarsko rast. Glavni dejavnik gospodarskega okrevanja ostaja izvoz, v manjši meri se bo povečala tudi zasebna potrošnja.
Višja od pričakovanj bo letos rast investicijske potrošnje, in sicer predvsem kot posledica visoke rasti javnih investicij v infrastrukturo v prvi polovici leta, ki je v veliki meri povezana s črpanjem evropskih sredstev. To je sicer pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, a hkrati povečevalo javnofinančne odhodke.
Parlamentarna delovna telesa bodo predlog rebalansa obravnavala na sejah, ki so sklicane od torka do petka, v soboto pa bo sledila še seja odbora za finance in monetarno politiko kot matičnega delovnega telesa za obravnavo proračuna. Zatem se bo potrjevanje proračunskih dokumentov preselilo na plenarno sejo, ki se bo začela 17. novembra.