Mariborski mestni svet sicer v ponedeljek pri sprejemanju dnevnega reda ni podprl predloga mestne uprave, da se rebalans sprejme po skrajšanem postopku, včeraj pa je župan večino na sestanku vodij skupin pred sejo vendarle uspel prepričati, da se s sprejemanjem mudi, saj bi sicer trpela nekatera nujna izplačila iz proračuna.
Čeprav je bil za letos v doslej veljavnem proračunu predviden najem pet milijonov evrov visokega kredita, pa do tega zdaj ne bo prišlo. Načrtovano financiranje v investiciji v fiziatrijo in obnovo dvorane Tabor so namreč preložili v naslednje leto, za nujna investicijska vlaganja v šole in vrtce pa je na razpolago dovolj likvidnih sredstev. Tudi investicijo komunalnega podjetja v center za ločevanje odpadkov so preložili v naslednja leta.
Mariborska občina bo z rebalansom med drugim reševala tudi vprašanje Festivala Lent in programe v izvajanju Narodnega doma, ki bodo povečani za 450.000 evrov, dodatnih 350.000 evrov pa bodo namenili tudi za trajnostne učinke Evropske prestolnice kulture.
Sicer pa je razprava o rebalansu potekala kar šest ur, od česar so si skoraj dve uri vzeli v svetniški skupini SD. Ta se, tako kot tudi nekatere druge skupine, ni strinjala z skrajšanim postopkom, zato je vodja svetniške skupine Metod Dolinšek predstavil vsakega od 35 amandmajev k predlaganemu rebalansu, s katerimi so želeli še dodatno za okoli tri milijone evrov oklestiti odhodke občine. Mestna uprava je sproti zavračala vse amandmaje, na koncu pa so svetniki nekatere od njih vseeno podprli.
Največja svetniška skupina SDS se je odločila, da o rebalansu sploh ne bo razpravljala, ker se niso strinjali s potekom njegovega sprejemanja. Prepričani so namreč, da ni razlogov za skrajšani postopek. Lista za pravičnost in razvoj ni bila zadovoljna s predlaganimi popravki proračuna, predvsem pa, da v njem ni niti evra od obljubljenih milijonov s strani vlade, ki jih je ta napovedovala poleti kot državno pomoč mestu.
Predstavnik Županove liste Milan Mikl, ki sicer pripada že nekdanjemu županu Francu Kanglerju, je bil začuden nad tem, da se mesto odpoveduje nekaterim projektom, za katere bi lahko dobili evropski denar. Med temi je omenjal brv čez reko Dravo, sploh pa ga ne čudi, da pomoči iz Ljubljane še ni, če niti svojega denarja ne znajo izkoristiti. Župan Andrej Fištravec mu je odvrnil, da to ne drži, saj denarja za brv niso izgubili, namenili pa ga bodo raje za razvoj gospodarstva in nova delovna mesta.