DZ pred glasovanjem o novem predsedniku vlade

V razpravi je Nataša Sukič (Levica) poudarila, da ne glede na to, kako državniško, skoraj spravljivo, je zvenel Janša, ostaja nesprejemljiv kot nosilec oblasti zaradi izpričanih političnih vrednot, zlasti "odkrite retorike sovraštva, nestrpnosti, ksenofobije, homofobije in nenehnih laži, ki jih izreka on in njegova stranka, zaradi nenehnih napadov na novinarje in na medije".

Po besedah Matjaža Nemca (SD) je Janševo delovanje "povezano z vrsto spornih praks, nepojasnjenimi finančnimi tokovi, izogibanjem sodnim pozivom". Oglasil se je tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je kot edini član poslanske skupine napovedal, da Janše ne bo podprl, prav tako na seji sveta stranke ni glasoval za vstop v Janševo vlado. Poudaril je, da Janša ne more biti njegov predsednik vlade, saj da ima en sam cilj: "Deli, deli, deli in vladaj."

Po drugi strani je poslanka SDS Eva Irgl ocenila, da je Janša povezovalen, tudi vključujoč politik, kar je nenazadnje dokazal ob vodenju svoje prve vlade, ko so oblikovali t. i. partnerstvo za razvoj. Njegovo sposobnost povezovanja po njenih besedah dokazuje tudi nastajajoča koalicija in podpisan koalicijski sporazum. "V vladi bodo tako stranke leve sredine kot stranke desne sredine in to je povezovanje," je zatrdila. Na očitke, da je SDS destruktivna, nestrpna, izključujoča, se je odzval tudi Anže Logar (SDS). Najbolj izključujoče in najbolj delitvene govore smo poslušali ravno od tistih, ki to očitajo SDS, je ugotavljal.

Po Janševih besedah SDS ni stranka, ki povzroča izredne razmere. Kot je dejal, so jih vsaj dvoje rešili. Leta 1991 so bili v politični grupaciji, ki je hude izredne razmere rešila, leta 2012 so reševali javne finance v skupno dobro, izredne razmere pa so ustvarjali nekateri drugi na t. i. vstajah. Dotaknil se je tudi petkovega shoda, ko so po njegovih besedah "osrednji mediji zgolj podžigali tisto, proti čemur na bi se protestiralo, se pravi sovraštvo". Pri tem je dodal, da še vedno odzvanja tišina tistih, ki bi se morali oglasiti, pa se niso.

Robert Pavšič (LMŠ) pa se je dotaknil Janševe uvodne predstavitve. "Tako medlo, brez energije je vse skupaj zvenelo, da se dejansko sprašujem, kot da tudi sam ne verjame v to zgodbo in na pozitiven izid programa, ki nam ga je predstavil," je dejal. Ocenil je, da je šlo za splošno znano analizo več desetletnih težav v tej državi, konkretne rešitve pa je slišal predvsem dve: da bodo višji prispevki in da se bo spet uvedlo obvezno vojaško službo.

Glede na to, "da smo vam javne finance zapustili v zelo dobri kondiciji, bi lahko sklepali, da cenite naše uspešno delo," je dejala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) in opozorila, da bo nova vlada za bonbončke, ki jih je predvidela, pač rabila finančni vir. Po drugi strani je Janša izrazil skrb zaradi nekaterih opozoril iz dosedanjih vladnih vrst, da stanje ni takšno, kot je v sprejetih proračunih. Sami pa so, je zagotovil, pri pripravi koalicijske pogodbe predloge tudi finančno ovrednotili, je zagotovil.

Da se bo nastajajoča vlada soočala s finančnim primanjkljajem, je prepričan tudi Marko Bandelli. Nastajanje nove vlade je povsem legitimno, je poudaril. Krivdo za to, da so v današnji situaciji, pa je ob Šarcu pripisal še Levici.

Janja Sluga (SMC) je odstop dosedanjega predsednika vlade Marjana Šarca pripisala "preveliki veri v visokoleteče javnomnenjske številke". Glede svoje odločitve za vstop v novo koalicijo pa je dejala, da so jim tudi v lokalnem okolju ljudje rekli, da je dovolj tega, da se vedno znova deli na leve in desne.

DZ bo o kandidatu odločal na tajnem glasovanju, za izvolitev pa potrebuje najmanj 46 glasov. Stranke, ki bodo sestavljale novo koalicijo, javno obljubljajo dovolj glasov za njegovo izvolitev, s čimer bi mu podelile tretji premierski mandat.