DZ potrdil fiskalno pravilo in spremembe glede referenduma; Bratuškova v tem vidi zmago vseh

Za vnos fiskalnega pravila v ustavo je glasovalo 78 poslancev, proti pa je bilo osem poslancev SD. Ustavne spremembe referendumske ureditve pa je potrdilo 86 poslancev, proti je bil le nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

V SD so podporo vnosu fiskalnega pravila v ustavo odrekli, ker se niso strinjali z začetkom uveljavitve fiskalnega pravila z letom 2015, in to iz pomislekov glede učinkov na socialno državo in ključne dele javnega sektorja. Premierka Bratuškova je danes večkrat zagotovila, da Slovenija ostaja solidarna in socialna država.

Svojo odločitev so morali pojasnjevati predvsem v največji parlamentarni in koalicijski stranki PS, kjer do zdaj uveljavitvi fiskalnega pravila z letom 2015 niso bili naklonjeni.

Bratuškova je poudarila, da so današnje odločitve zmaga vseh strank in nobene posamezne, PS pa ni gledala na trenutni politični izplen in strankarski interes, temveč na to, da bi se zagotovilo čim boljše pogoje za življenje in delo državljanov. Vsi ti ukrepi gredo v to smer, je dodala premierka.

Poslanka PS in predsednica ustavne komisije Maša Kociper je medtem povedala, da so v PS za dosego kompromisa storili več korakov nazaj, saj v stranki še vedno menijo, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo. A slovensko politiko se je postavilo pred dejstvo, da je fiskalno pravilo treba vnesti v ustavo, je dodala.

Kot pomemben argument v prid podpori vnosu fiskalnega pravila v ustavo so v največji parlamentarni stranki navajali tudi politični dogovor strank, da se bo v izvedbenem zakonu opredelilo razumen in znosen način uravnoteženja javnih financ.

Današnja odločitev glede fiskalnega pravila tako po besedah Bratuškove določa srednjeročno uravnoteževanje javnih financ, ki bo opredeljeno v zakonu. Omenja se obdobje od petih do osmih let.

Vlada izvedbeni zakon že pripravlja in šele z njim se bo, tako Bratuškova, naredilo piko na i današnji odločitvi. Kot je pojasnila, bosta v tem zakonu določena način in časovni okvir konsolidacije javnih financ. Definirali bodo naloge in pristojnosti fiskalnega sveta ter to, kaj pomeni srednjeročno obdobje, in določili izjeme oz. primere, v katerih se od fiskalnega pravila odstopa.

Tudi za izvedbeni zakon je v DZ potrebna dvotretjinska podpora, časa za njegov sprejem pa ima politika do konca leta. Predsednica vlade verjame, da bo tudi pri tem vprašanju politika dosegla soglasje.

Predstavniki opozicije so medtem tudi danes poudarjali, da svojih stališč v primerjavi z lani, ko so bili v koaliciji, niso spreminjali. V SDS, SLS in NSi so zato v današnji odločitvi videli zmago razuma, obžalovali pa so, da je DZ ni sprejel že prej.

Branko Grims (SDS) je povedal, da se je politika že pred letom dni strinjala skoraj o vsem, a ko bi bilo treba pravilo sprejeti, je zmanjkalo politične volje. To omahovanje je Slovenija po njegovih besedah plačala v dražjem zadolževanju.

V opoziciji so poudarjali tudi, da fiskalno pravilo na najvišjo pravno raven vnaša načelo, da ni moč porabiti več, kot se ustvari, in tako bremen dolga prelagati na prihodnje generacije. V pravilu ne vidijo cokle razvoju in grožnje socialni državi.

So se pa tako v koaliciji kot opoziciji strinjali, da sam vnos pravila v ustavo ne rešuje še ničesar in da mora vlada sprejeti še številne ukrepe za normalizacijo razmer za slovensko gospodarstvo in zagon rasti. Samo z rastjo in uspešnim podjetništvom bo namreč Slovenija lahko ohranila svojo ekonomsko suverenost.

V sindikatih zasebnega in javnega sektorja so nad odločitvijo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo razočarani. Opozarjajo namreč, da bo to še poglobilo krizo in okrnilo socialno državo. Kot dodajajo, pa jim sedaj preostajajo le opozorila, a demonstracij pred vlado in DZ verjetno ni pričakovati. Referendum namreč lahko zahteva le 30 poslancev DZ, a stranke so se dogovorile, da referendumskih pobud ne bodo sprožale.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pa so poudarili, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujno in koristna odločitev. "Vse to je nujen pogoj za okrepitev slovenskega gospodarstva. Močnejše gospodarstvo pa je največje jamstvo za več delovnih mest in za krepitev socialne države," so izpostavili.

Manj dilem je bilo danes glede ustavnih sprememb referendumske ureditve, saj se je politika o njih dogovorila že pred časom, a so v zadnjih tednih postale del paketnega odločanja o ustavnih spremembah.

Spremembe referendumske ureditve po ocenah Bratuškove pomenijo konec političnih kupčkanj v zvezi z razpisovanjem referenduma, ki pa ostaja resnično orodje v rokah ljudi, saj politika oz. poslanci ne bodo več mogli zahtevati razpisa referenduma. Ob tem je poudarila, da se pogoji, pod katerimi volivci lahko razpišejo referendum, niso v ničemer spreminjali.

Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki. Spremembe pa uvajajo model t. i. zavrnitvenega referenduma. Zakon na referendumu bo tako zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako DZ ne bo več vezan na izid referenduma in bo lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.

Sindikati, vstajniki in nekateri drugi deli civilne družbe so danes spet izrazili nasprotovanje ustavnim spremembam referendumske ureditve. Večina jih meni, da se je referendumskim pobudam mogoče izogniti s kakovostno pripravo zakonov in socialnim dialogom, ne pa z administrativno prepovedjo referenduma.

V zadnjih mesecih se je pogosto omenjalo, da predstavljata ustavni spremembi pomemben signal mednarodni javnosti glede verodostojnosti slovenske politike. Evropska komisija je danes že pozdravila odločitvi DZ.

"To je močan signal, da je Slovenija zavezana zagotoviti zdrave javne finance, ki so ključen temelj za vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest v državi," je povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor.