DZ na izredni seji o stanju v Slovenski vojski
DZ bo nadaljeval izredno sejo o stanju v Slovenski vojski (SV). Poslanci so sejo začeli minuli ponedeljek, ko so sklenili, da od predsednika republike Boruta Pahorja zahtevajo stališče o stanju pripravljenosti SV, sejo pa nadaljujejo prihodnji teden. Pahor je svoje mnenje že posredoval DZ, v njem pa ocenil, da mora Slovenija tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v Natu sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti SV. Pahor je pozval, naj politika in stroka v najkrajšem možnem času dosežeta soglasje za posodobitev celotnega varnostnega sistema. Predsednik republike bo svoje mnenje tudi predstavil poslancem.
Izredno sejo s takšno vsebino so zahtevali poslanci SDS in NSi, ki predlagajo tudi sprejem nekaterih priporočil vladi. V SDS in NSi želijo, da se politika zaveže k povečanju obrambnega proračuna in da vlada že letos zagotovi 46 milijonov evrov. Vladi bi še priporočili, naj ministrstvo za obrambo spremeni vstopne pogoje za zaposlitev v SV in najvišjo starost vojaka, ki vstopi v sistem, zviša na 27 let ter poveča sredstva za promocijo poklica vojaka.
Zahteva za izredno sejo je posledica izsledkov o pripravljenosti SV za leto 2015. Pahor je namreč ob njegovi predstavitvi dejal, da je SV na najnižji ravni sposobnosti delovanja že tretje leto zapored. Povprečna ocena za pripravljenost vojske za delovanje v krizi ali v vojni je nezadostna, je dejal Pahor, ki je izpostavil predvsem pomanjkanje finančnih sredstev.
Prihodnji teden morda bolj jasna usoda ustavnih sprememb o načinu financiranja zasebnega šolstva
Ustavna komisija bo nadaljevala razpravo o usodi predloga ustavnih sprememb o načinu financiranja zasebnega šolstva. Komisija je na zadnji seji razpravo prekinila, saj je tudi potem, ko je strokovna skupina opravila svoje delo, med poslanci glede predloga ostala precejšnja razdeljenost.
Predlog za spremembo ustave so lani v DZ vložili poslanci SD, pridružili pa so se jim še poslanci DeSUS, ZL in takratne ZaAB. Z njim želijo v ustavi natančneje opredeliti financiranje javnega in zasebnega šolstva. Predlog je preučila posebna strokovna skupina, ki pa ji ni uspelo oblikovati enotnega stališča. Na koncu so, upoštevaje minimalno večino znotraj skupine, vendarle oblikovali dva končna sklepa: da skupina predloga ne podpira in da daje razmislek za drugačno spremembo ustave.
Poslanci SD, SMC, DeSUS in ZL so se nato zavzeli, da razprave o predlogu še ne bi končali, ampak bi vložili dodaten napor v oblikovanje ustreznega besedila ustavne spremembe. Po drugi strani pa so v SDS in NSi spomnili na odločbo ustavnega sodišča, s katero je to konec leta 2014 določilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v višini 100 odstotkov.
Takšen predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so sicer poslanci SDS v parlamentarno proceduro vložili že trikrat, a ga je DZ vsakič zavrnil. So pa medtem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravili podoben predlog, ki je sedaj v javni razpravi. Tudi za zasebne osnovne šole z javno veljavnim programom izenačuje z javnimi šolami, in jim zagotavlja 100-odstotno financiranje.
Komisija za nadzor javnih financ o kadrovanju SDH
Komisija za nadzor javnih financ bo na zahtevo nepovezanih poslancev razpravljala o kadrovanju Slovenskega državnega holdinga (SDH) v nadzornem svetu NLB. Nepovezani poslanci komisiji v sprejem med drugim predlagajo sklep, s katerim bi nadzorni svet in upravo SDH pozvali k odstopu. Vlada naj bi po predlogu nepovezanih poslancev preverila tudi vse odločitve, sprejete v času najnovejšega nadzornega sveta NLB, iz katerega so sredi aprila tedna odstopili trije nadzorniki
Nadzorniki NLB Janko Gedrih, Anton Ribnikar in Anton Macuh so namreč odstopili iz nadzornega sveta NLB, v odstopni izjavi pa med razlogi navedli diskreditacije in diskvalifikacije, potem ko se je odprlo vprašanje njihove primernosti za nadzornike. To dogajanje je sprožilo burne odzive tudi v politiki. Tako v opoziciji kot tudi pri koalicijskih partnericah DeSUS in SD so se vrstiliodzivi k pojasnilom, odgovornosti in celo odstopu uprave SDH.
Nadzorni svet SDH se je nato seznanil z informacijo o odstopu treh nadzornikov NLB ter sklenil, da je bilo njihovo imenovanje izvedeno skladno s predpisanimi postopki in zakonodajo, zato uprava SDH pod vodstvom Marka Jazbeca kljub nekaterim pozivom po prevzemu odgovornosti ostaja na položaju. Premier Miro Cerar te odločitve ni podrobneje komentiral, pričakuje pa, da bodo nadzorniki SDH javnosti in vladi sporočili glavne razloge za to odločitev.
Razprava o ugotavljanju katastrskega dohodka v kmetijstvu tudi v luči nedavne ujme
Odbora za finance ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bosta na skupni seji opravila razpravo na temo ugotavljanja katastrskega dohodka v kmetijstvu. Sejo so zahtevali v NSi, kjer želijo, da kmetijsko in finančno ministrstvo pojasnita podlage za priznavanje stroškov tržnega prihodka za vse vrste kultur ter predstavita primerjalne izračune katastrskega dohodka po predlogu novega zakona in po sedaj veljavnem zakonu.
Vprašanje katastrskega dohodka v kmetijstvu je še bolj aktualno po nedavni pozebi in snegu, ki sta zajela Slovenijo. Ujma bo največ škode povzročila kmetijstvu, jasno je, da bodo nekateri kmetje bodo ostali brez večine pridelka. Kmetje zato od države pričakujejo, da bo v luči zahtevnega položaja v kmetijstvu vsaj za eno leto preložila razpravo o novem zakonu o katastrskem dohodku, da bi se lahko v tem času ukvarjali s problemi, ki so doleteli kmetijstvo.