DUTB išče potencialne kupce izolske ladjedelnice

Predmet prodaje je 26 pozidanih zemljišč v skupni izmeri 42.054 kvadratnih metrov, pri čemer gre v naravi za starejše ladjedelniške in industrijske objekte, primerne za rušenje, ki so v celoti v lasti DUTB. Zemljišča so poleg tega lahko dostopna in komunalno opremljena, so zapisali v vabilu k oddaji ponudb.

Kriterij za izbiro ponudnika bo ponujena najvišja cena. Če bo več ponudnikov ponudilo podobno najvišjo ceno, se lahko izvedejo individualna ali skupna pogajanja, lahko pa se izvede drug prodajni postopek kot npr. zavezujoče zbiranje ponudb. DUTB si ob tem pridržuje pravico, da izvede dodatna pogajanja ali da ne izbere nobenega ponudnika.

DUTB je med prednostmi nepremičnine na svoji spletni strani izpostavila lego neposredno ob morski obali in le 500 metrov od starega mestnega jedra.

"Elitno zemljišče na izolski obali" pa naj bi bilo tudi idealno za razvoj celoletnih turističnih kapacitet. Kot so navedli na DUTB, je območje z novim predlogom občinskega prostorskega načrta (OPN) opredeljeno za celoletno turistično dejavnost. Izdelan je tudi projekt, ki predvideva izgradnjo turističnega resorta z družinskih hotelom ter notranjim in zunanjim vodnim kompleksom oz. vodnim parkom s kapaciteto 1000 obiskovalcev, ki bo odprt tudi za dnevne obiske javnosti. Projekt predvideva tudi izgradnjo javne promenade ob obali ter obodno in podzemno parkiranje.

"Veliko območje tik ob obali je eno izmed največjih potencialnih razvojnih točk mesta. Nahaja se v neposredni bližini mestnega središča Izole, tik ob javni promenadi in kolesarski stezi, ki bo v prihodnosti brez prekinitev povezovala vse slovenske obmorske občine," so še zapisali na slabi banki.

Ob tem velja opozoriti, da je izolski občinski svet julija letos v prvem branju resda sprejel osnutek OPN, a kot je pred časom za STA priznal vodja urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, bi načrt lahko po optimističnem scenariju dokončno sprejeli v letu in pol do dveh letih.

DUTB je za območje ladjedelnice skupno odštela 5,25 milijona evrov. Pred desetletjem ga je Kraški Zidar, ki je kasneje končal v stečaj, kupil za kar 40 milijonov evrov. V preteklosti se je večkrat špekuliralo o večjih turističnih naložbah v to območje. Med drugim je lobist Janez Zemljarič napovedoval vstop strateškega kupca, a iz tega ni bilo nič.