Kot so za STA pojasnili na Davčni upravi RS (Durs), se podatki o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča se iz Centralnega registra prebivalstva prenašajo v davčni register.

Zavezanec se lahko odseli iz Slovenije ne glede na to, ali ima oz. nima poravnanih davčnih obveznosti v Sloveniji. Ob odhodu so si zavezanci dolžni urediti svoj rezidentski status pri davčnem organu. Za formalno ureditev rezidentskega statusa v Sloveniji (vpis ustreznega rezidentskega statusa v davčni register) je treba pri davčnem organu sprožiti postopek za ugotavljanje rezidentskega statusa.

Davčni organ zavezanca v zvezi z davčnimi obveznostmi v Sloveniji obravnava ne glede na to, ali je rezident/nerezident za davčne namene in ne glede na to, ali je prisoten v Sloveniji oziroma odseljen iz Slovenije, so še pojasnjili na Dursu.

Prijava in odjava stalnega prebivališča ter prijava spremembe naslova stanovanja je sicer predpisana z zakonom o prijavi prebivališča. Ta določa, da mora posameznik stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja prijaviti pristojnemu organu (upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče, ali ga prijavlja oz. odjavlja), kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli iz Slovenije.

V skladu z določbami zakona je torej državljan Slovenije, ki se namerava za stalno izseliti iz Slovenije, pred odselitvijo dolžan odjaviti stalno prebivališče pri pristojnem organu, torej upravni enoti oz. notranji organizacijski enoti za upravne notranje zadeve, in navesti točen naslov v tujini.

Zakon poleg odjave stalnega prebivališča pri pristojnem organu določa tudi obveznost prijave začasnega odhoda iz Slovenije, ko namerava posameznik odpotovati za več kot tri mesece. Tudi v tem primeru mora posameznik odhod prijaviti pristojnemu organu preden odpotuje in navesti točen naslov začasnega prebivališča v tujini.

Ob vrnitvi iz tujine za več kot 60 dni ali z namenom, da bo v Sloveniji stalno prebival, mora pristojnemu organu prijaviti vrnitev v osmih dneh po prihodu, še določa zakon o prijavi prebivališča.

V davčne oaze - gre za države, ki za dohodke, dobičke in premoženje ne zaračunavajo davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v večini drugih držav ali pa ne razkrivajo podatkov o lastnikih podjetij in/ali bančnih računov - je svoje premoženje doslej preselilo že kaj nekaj znanih Slovencev, med drugim tudi Darko Horvat in Igor Lah. Medtem ko je Horvat svoje premoženje preselil na Nizozemsko, se je Lah odločil za Ciper, kjer se mu po poročanju medijev pridružuje tudi Jure Janković.

Pri Jankoviću zaradi trimilijonskega dolga do podjetnika Marjana Pišljarja danes poteka rubež, Janković pa naj bi bil po poročanju spletnih medijev po novem prebivalec Cipra. Z 21. novembrom naj bi se namreč preselil v ciprsko mesto Limassol, stalno bivališče v Sloveniji pa naj bi odjavil. Na Cipru naj bi bil tudi sedež več podjetji, za katerimi je stal oz. še stoji Jure Janković.