osenar Odkrito.si

Kaj se dogaja z Nino Osenar? Pogrešamo jo že ...

jennifer lopez Svet24.si

Pri 49 je pokazala svoje nikoli bolj izklesano ...

zvezda Petisvet.si

Astrološka napoved Berna Jurečiča od 27. 5. do ...

taksi ljubljana Svet24.si

Poklical taksista in izkoristil njegovo ...

76D02321-A027-4E57-AED0-504B9FF1A92F Svet24.si

Ines Erbus: »To je moja droga«

ema lpd Njena.si

Prizadeta Ema v solzah razkrila svojo zgodbo

viljem julijan Njena.si

Slovenski pevec se je zavedno poslovil od sina

Slovenija

Državo so tožbe zaradi razmer v zaporih stale že 300.000 evrov

Deli na:
Državo so tožbe zaradi razmer v zaporih stale že 300.000 evrov

Foto: Bobo - Zapor na Dobu

Slovenija je zaradi neustreznih materialnih pogojev prestajanja pripora ali zapora na podlagi postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in pred domačimi sodišči med letoma 2012 in 2018 po podatkih državnega odvetništva izplačala približno 301.000 evrov odškodnin. Vse kršitve so bile ugotovljene v ljubljanskem zaporu.

Prvi sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) zoper Slovenijo zaradi neustreznih pogojev bivanja v slovenskih zaporih sta bili izrečeni leta 2011, prve odškodnine pa izplačane leto pozneje. Generalni državni odvetnik Jurij Groznik je minuli teden na seji odbora DZ za pravosodje pojasnil, da je Slovenija po postopkih pred ESČP pritožnikom v letih od 2012 do 2014 izplačala nekaj več kot 173.000 evrov odškodnin in stroškov.

ESČP je odškodnine priznalo priprtim in zaprtim v ljubljanskem zaporu, medtem ko je bilo vseh 145 pritožb zaradi domnevno neustreznih bivalnih pogojev v zaporu na Dobu zavrnjenih. Čeprav so pritožniki v pritožbah navajali tudi pomanjkanje zasebnosti, neustrezno zdravniško oskrbo in druga ravnanja, ki da so v nasprotju s prepovedjo mučenja iz evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, jim je ESČP pritrdilo le v delu, ki se je nanašal na prezasedenost sob, torej na premajhno kvadraturo sobe v kombinaciji z drugimi pogoji, kot so odsotnost iz sobe zaradi bivanja na svežem zraku in prostočasne dejavnosti.

Kasneje so se tovrstne tožbe z ESČP preselile na domača sodišča, in sicer po odločbi ESČP iz julija 2014, s katero so pritrdili ugovoru vlade, da imajo pritožniki v slovenskem pravnem redu na voljo učinkovito pravno sredstvo za povračilo škode. Sledil je še sprejem novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v letu 2015, ki je kot odziv na ugotovljene kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva uredila zahtevo za sodno varstvo.

V minulih šestih letih je bilo tako po podatkih državnega odvetništva na podlagi postopkov pred domačimi sodišči izplačanih 127.814 evrov odškodnin skupaj z obrestmi in stroški. Največji del odškodnin je bil izplačan lani, in sicer okoli 76.000 evrov.

Državno odvetništvo Slovenijo zastopa tudi v civilnopravnih in delovnopravnih sporih. Pri civilnopravnih zadevah, pri katerih je stranka v postopku uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, gre za odškodninske zahtevke zaradi protipravnega ravnanja zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij in zahtevke zaradi odgovornosti Slovenije za razmere v zaporih in priporih.

Slednjih je državno odvetništvo od 1. januarja 2013 do 18. januarja letos prejelo 267 v vrednosti dobrih 153 milijonov evrov. Do konca preteklega leta je bilo ugodeno zahtevkom v višini nekaj manj kot 107.000 evrov. Sredi januarja pa je bilo odprtih še 45 zadev v skupni vrednosti okoli 655.000 evrov.

Največ zahtevkov je bilo vloženih v letih 2014 in 2015, od takrat njihovo število upada, kar je po oceni Groznika najverjetneje povezano z ureditvijo pripornih razmer v ljubljanskem zaporu.



Groznik je ob tem spomnil tudi, da je vlada lani podala soglasje h kriterijem, po katerih se sklepajo sodne in izvensodne poravnave s tožniki, ki so jih predlagali glede na sodno prakso ESČP in sodišč v Sloveniji.

Ti določajo, da se odškodnina 10 evrov na dan ponudi tistim v ljubljanskem zaporu, ki so imeli na voljo med tri in štiri kvadratne metre prostora, pri čemer so imeli priporniki do vključno pet ur izhoda, zaporniki pa manj kot osem ur. Kršitev pravice do dostojanstva zaradi neprimernih razmer pa je podana vselej, če ima zaprta ali priprta oseba na razpolago manj kot tri kvadratne metre prostora.

Sodišča pa pri določitvi višine odškodnine upoštevajo tudi druge kriterije, kot so nezagotavljanje urejenega prezračevanja, visoke temperature poleti, pomanjkanje prostora za mizo za dostojno uživanje obrokov, možnost uporabe stranišča v zasebnosti, onemogočanje zadostnega števila ur bivanja izven prezasedene sobe. Prav tako sodišča upoštevajo tudi pozitivne dejavnike, ki omogočajo, da lahko pripornik ali zapornik kljub zmanjšani kvadraturi vseeno dostojno preživlja čas v zaporu. Ti dejavniki so denimo več ur izhoda iz sobe, uporaba telovadnice, gibanje po hodniku poleti, uporaba ventilatorja, možnost vnosa elektronskih naprav in družabnih iger, pogosti obiski in telefonski pogovori, krajše obdobje preživetega časa v sobi z manj kvadrature.

Za odškodnine zaradi domnevnih prekoračitev pooblastil pa so na državnem odvetništvu od 1. januarja 2013 do 18. januarja letos prejeli 61 zahtevkov, v zadnjih treh letih med 15 in 19 na leto. V zadnjih šestih letih so na podlagi sklenjenih poravnav ugodili zahtevkom v višini 5000 evrov.

Sredi januarja je bilo odprtih še 21 zadev v skupni vrednosti 9.418.894 evrov, pri čemer izstopata zahtevka tožnikov, ki zahtevata 7,4 milijona evrov, oz. več kot 1,1 milijona evrov.

Državno odvetništvo se srečuje tudi z delovnopravnimi spori, ki se tičejo denimo mobinga, prenehanja delovnega razmerja, poškodb pri delu in začasne nezmožnosti za delo. V zadnjih šestih letih je bilo največ zahtevkov, v katerih je bila stranka v postopku uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, vloženih zaradi poškodb pri delu, in sicer 11 v skupni vrednosti približno 108.000 evrov. Vseh zahtevkov skupaj je bilo 30 v vrednosti okoli 181.000 evrov. Sredi januarja so bile sicer zaključene vse zadeve razen ene.

Kot je minuli teden še pojasnil Groznik, podatki državnega odvetništva ne potrjujejo v javnosti prevladujoče ocene, da so razmere v slovenskih zaporih slabe oziroma se te ne izkazujejo v podatkih državnega odvetništva o številu delovnopravnih sporov. Iz njih izhaja, da ne gre za množične spore, ki bi terjali sistemsko ukrepanje, ampak za individualna sporna razmerja med upravo za izvrševanje kazenskih sankcij kot delodajalcem in javnimi uslužbenci, zaposlenimi v zavodih za prestajanje kazni zapora.

Loading...