Stritih meni, da zaradi višjih cen goriv ljudje bolj učinkovito uporabljajo osebni prevoz (po več se jih vozi z enim avtom) in več uporabljajo javni prevoz. "Ta proces bi lahko izkoristili tudi za izboljšanje ponudbe javnega prevoza, ki se bo zaradi večjega povpraševanja hitreje pokril. Prav tako prihaja do vse hitrejšega prehoda s kurilnega olja in plina na les in druge obnovljive vire energije za ogrevanje," dodaja.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je za STA opozorila, da bodo višje cene goriv "ob ostalem status quo, povzročile le še večje razslojevanje ljudi, bogati si bodo višje cene zlahka privoščili, večina pa bo živela v energijski revščini".
Za spodbujanje spreminjanja navad je po Stritihovem mnenju pomembna tudi trošarinska politika. Trenutno vlada iz fiskalnih razlogov trošarine ne znižuje, da bi s tem omilila učinek na inflacijo in gospodarstvo. To ima pozitiven vpliv na okolje.
Trošarina na pogonska goriva je najizdatnejši okoljski davek, ki je v letu 2009 dosegla 2,8 odstotka BDP, kar nas umešča na prvo mesto v EU. Delež te trošarine v BDP je od leta 2000 do 2008 zrasel z 1,8 odstotka BDP na 2,2 odstotka, potem pa v letu 2009 na 2,8 odstotka.
"V času do leta 2008 je Slovenija vodila politiko nizke trošarine, s čimer je privabila dodaten fiskalni prihodek od kupcev goriva iz sosednjih držav in v tranzitu, hkrati pa dajala prebivalstvu ugoden cenovni signal za uporabo osebnih vozil. Ta signal je bil dodatno okrepljen z izgradnjo avtocestnega križa in sistemom neobdavčenega nadomestila za prevoz na delo, katerega višina je odvisna od oddaljenosti," je poudaril Stritih.
Ob tem je izpostavil, da je število prevoženih kilometrov v osebnem in tovornem prometu, poraba goriva in emisije iz prometa v tem času močno naraslo. V letu 2009 se je trošarina zaradi fiskalnih potreb v času krize dvignila, število prevoženih kilometrov pa se je zmanjšalo v manjši meri, saj je zaradi nezadovoljivega javnega prevoza in železniških storitev elastičnost povpraševanja po vrstah mobilnosti in prevoza zelo omejena.
Da bi omejili rast emisij toplogrednih plinov iz prometa in kasneje zagotovili njihovo zmanjšanje, mora biti v prihodnosti trošarina na pogonska goriva taka, da bo cena goriva visoka oz. vsaj primerljiva s sosednjimi državami, meni. "Kratkoročno bo to sicer imelo negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva, a v kombinaciji z vlaganji v javni prevoz bo dolgoročno zmanjšalo odvisnost Slovenije od cestnega prevoza, uvoza naftnih derivatov in s tem omogočilo znižanje emisij iz prometa," je še prepričan Stritih.
Kajfež Bogatajeva pa meni, da zaenkrat zviševanje cene nafte ne bo imelo bistvenega vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih goriv in da tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. "Zanesljivo bomo postopoma prehajali pri ogrevanju na plin ali biomaso, a bo povečano povpraševanje sčasoma dvignilo ceno tudi tem gorivom. Sploh pa samo cena, brez drugih sistematičnih spodbud države, ne naredi premika," je izpostavila.
Prepričana je tudi, da je potniški promet pri nas v zadnjih 20 letih nazadoval do take mere, da bi ga težko postavili na noge čez noč. "Ogromno ljudi se mora voziti na delo z avtom, ker druge izbire več nima. Pa ne samo v služno - z ukinjanjem manjših trgovin, se moramo peljati kilometre daleč praktično za vsak vijak ali žebelj," je še opozorila.