Dramatično pismo Ljerke Bizilj vodilnim na TV Slovenija

Z vašim mandatom so se nam že prej skrajno omejena in skromna sredstva skrčila za okoli 35 odstotkov!!! In napovedi so še slabše. Naj spomnim, da je RTVS za prenose zasedanj na TVS2 in prenose delovnih teles na satelitu, pred uvedbo TVSLO3 - letno porabila 350 tisoč evrov, zdaj za celotni program in produkcijo  SLO3- namenja 408.000 evrov, leta 2010 je bilo za  parlamentarni program 539.000  evrov, za Dobro Jutro pa 378. 500 evrov (zdaj 304.000) in takrat je bila DJ dveurna, ne triurna oddaja. Na takšno zmanjšanje sredstev za oba programa sem pristala dokaj neodgovorno, gotovo v strahu, da ju bodo/ste ukinili oz. porušili težko zgrajeno programsko produkcijsko celoto, ki temelji na sodobnem produkcijskem procesu, prilagojenih poklicnih profilih, sodobni in racionalni organizaciji dela.

Parlamentarni program in oddaja Dobro jutro ustvarjajo honorarni sodelavci, redke zaposlene (tri- organizatorko, koordinatorko sheme in eno novinarko) se je praviloma zaposlilo na predlog vodstva RTVS, ne na predlog programa. Na srečo gre za kvalitetne sodelavke, a dve od teh sta na porodniškem dopustu. Redka prošnja za zaposlitev, ki sem jo nazadnje posredovala, ni bila odobrena s primernim delokrogom, a visok delokrog za isto osebo je bil na Radiu Slovenija odobren in spet smo brez sodelavca! Sem sicer nasprotnica dokaj prisotnega netransparentnega in nepremišljenega zaposlovanja, a vsak program potrebuje stabilno jedro.

Tako so programi, za katere sem zadolžena, obsojeni na stagnacijo in nazadovanje, marsikje drugje se še vedno bohotijo v razkošju, a nekih res kvalitetnih programskih učinkov ni. Večino energije in časa- tudi osebno- namenjam pridobivanju prihodkov, neprestanim izboljšavam produkcijskega procesa, boljši organizaciji dela, a v tako omejenih in neenakopravnih razmerah zelo težko ohranjam dobro delovno razpoloženje, navkljub velikemu entuziazmu celotne ekipe.

Kadrovsko podhranjeni parlamentarni program in oddaja Dobro jutro ostajata s skromnimi sredstvi in podcenjevanjem tako prepuščena stagnarinaju in postopnemu ukinjanju. Kako to pojasniti sodelavcem, ki praviloma niso odvisni od svojega dela, ampak od takšne ali drugačne volje trenutne oblasti ali trenutnega vodstva RTVS in vsakokratnih šestmesečnih pogodb?

Sodelavci ne razumejo, da je v drugih delih RTV Slovenija marsikaj mogoče, v okviru TVSLO3 pa ne; poleg tega so priče številnim anomalijam na RTV Slovenija in ne morejo sprejeti, da ni nič mogoče spremeniti, oni pa zmorejo in morajo! Ne znam jim pojasniti, zakaj se ponekod troši precej denarja, zakaj je mogoče marsikje mnogo manj delati in enako zaslužiti; zakaj je njihova usoda tako nejasna in zakaj njihovi sodelavci v drugih delih RTV Slovenija lahko dobijo dobro ovrednoteno delovno mesto, v okviru SLO3 pa ne; zakaj RTV Slovenija ne zanima spodbuditi odpravo formalno pravne  nedorečenosti parlamentarnega programa, zakaj je SLO3 edina na RTVS, ki povsem obvladuje sodobno tehnologijo, njej prilagojeno organizacijo dela, poklicne profile in dela najbolj racionalno in zakaj to nič ne šteje in tudi nikogar ne zanima.

Da ni sredstev, da ne gre, da je to velika hiša, ki je ni mogoče urediti… takšnih izgovorov v našem uredništvu ne morejo/mo sprejeti (in hkrati veliko časa in energije namenjati pridobivanju sredstev). Kolegi me dnevno opozarjajo na različne nedoslednosti na RTVS in dodajajo- a to pa je mogoče! Ostajam nemočna in soodgovorna.

RTV Slovenija je res rganizacijsko in kadrovsko v veliki meri zastarel organizacijski in pogosto tudi programski trust, ki je ohranil organizacijo in delovne procese na ravni nekdanje družbene lastnine in sistema, stare tehnologije in miselnosti, od katere se je sodobni svet že zdavnaj poslovil. Okolje ‘danih’ sredstev in politična zainteresiranost za prej poslušne, ubogljive kot pa za strokovne kadre, skrivanje za odločitvami članov programskih in nadzornih svetov (ki pač ne morejo poznati ‘drobovja’), vse to vpliva, da RTVS ni stopila na pot sodobne televizije. Marsikje nizka produktivnost (delovni normativi, ki jih ponekod sploh ni ali so dokaj ohlapni, so pogosto nestrokovni in prevečkrat odvisni od dobre volje, od ne/strokovnosti nadrejenih in njihovega ‘velikega’ socialnega čuta), pogosta ležernost, nepremišljena kadrovska politika (dokaj nepremišljena in nadrejenim ‘dopadljiva’ kadrovska politika), zastarel način planiranja in možnost nepreglednosti porabe sredstev ali pa uvedba birokratske nefleksibilnosti, slabo usposobljene podporne službe (tudi kadrovske, pravne…) - ob vse večji konkurenci- pomenijo razkroj nacionalnega medija. A do prestrukturiranja produkcijskih procesov ne pride in ne pride. Žrtvuje se program, ki ga je treba kar naprej krčiti, namesto, da bi se  produkcijo postavilo na racionalne temelje, kar bi omogočilo celo več programa!! Redna sredstva bi ob racionalizaciji v zdajšnjih okvirih zadostovala - a to je vendarle proces, ki zamuja! Organizacijsko TVS sloni na sistemu in tehnologiji izpred 20-ih, navkljub sodobni tehnologiji, ki jo je nabavila.

Kako pojasniti sodelavcem, kakšni so kriteriji stroškovne opredelitve posameznih programov? Kako je mogoče, da odgovorni organi odobrijo razmeroma veliko sredstev npr. za t.i. tematski kanal, ki ga sploh ni, za TV laboratorij? Kaj dela? Koliko troši? Za kanal, ki ga ni, je RTV Slovenija namenila 2 x več sredstev kot npr. za celotni SLO3 (ki je po odzivu gledalcev 5.,6. televizija na Slovenskem, čeprav velja za moteč element v okviru RTVS? Tudi zaradi tega, ker ekipa dokazuje, da je mogoče z malo veliko ustvariti in ker je to edini program na TVS, ki je v celoti osvojil sodobno tehnologijo). Na vprašanja o tematskem kanalu- je seveda odgovor- to je normalno, saj sta ga odobrila Programski in Nadzorni svet! To je vendar planirano! Za t.i. popoldanski program (uro in pol dnevno) je bilo rezevirano 3x več sredstev kot npr. za triurno/dveurno dnevno oddajo Dobro Jutro, ki iz odobrenih sredstev pokriva tudi velik del produkcije (snemanje, montaža, živi vklopi, grafika)? In tudi to sta odobrila Programski in Nadzorni svet! Pred sodelavci tega seveda ni mogoče prikriti!

In kako jim pojasniti, kam gredo sredstva? V neproduktivnost? V nepremišljeno, nenadzorovano in navidez nepreverljivo trošenje v t.i. ‘velikih’ programskih in produkcijskih enotah? Za zahtevane zunanje produkcije? Za plače redno zaposlenih? Za velik del programa pa iz razvojnih sredstev? V investicije? Res, potrebna je sodobna tehnologija. Komu zaupamo odločitve o njej? Tistim, ki so kupili drago kamero za informativni program, da bi hitro ugotovili, da gre za zgrešeno naložbo? Ko se v televizijskem vodstvu razmišlja o krčenju športnega programa, RTV vodstvo pa za ta ne/program načrtuje  štiri nove reportažne avtomobile, tudi za regionalne centre? Smiselno bi bilo večje slovenske kraje opremiti z mobilno, bolj racionalno in ažurno tehnologijo, ki bi omogočala hitro živo vključevanje v programe TVS iz vse Slovenije, ne le iz dveh velikih centrov.

Ko se kupi del drage tehnologije in se na drugi del tako dolgo čaka in o njem razmišlja, da prvemu delu poteče garancija? Ko se kupi draga grafična tehnologija, za katero strokovnjaki trdijo, da je še v razvoju in povzroča veliko težav? In je že prejšnja grafična oprema ostala bolj neuporabljena, ker RTV zanjo ni usposobil kadrov? In kdo razmišlja, da nova podoba televizijskega dnevnika najbrž še nekaj časa ne bo v celoti vidna, saj je nekdo ‘pozabil’ pre/usposobiti primerne kadre za podporo takšni tehnologiji? Ko se naroči novi- milijonske vrednosti - strežniški sistem za informativni in druge programe, ki bo predolgo samo delno uporabljen, ker seveda nihče pravočasno ne razmišlja, da bi takoj naročil dovolj primernih računalnikov zanj?  In ko se za prenovo nekega studia in režije nabavi del opreme, ko bi se moral še drugi del, si nekdo premisli in prenova je preložena…Vse to povzroča nepotrebne stroške oz onemogoča racionalizacijo stroškov. Vse je povezano, a v naših ‘verigah’ zelo pogosto manjkajo členi.

In marsikatera podobna stvar ostaja prikrita, saj se redki spoznajo na televizijo, na produkcijske procese in z dobrimi retoričnimi sposobnostmi najpogosteje zmagajo in zakrijejo anomalije.

Tako prepotrebne naložbe v sodobno tehnologijo, žal, ne prinašajo napredka, saj vse drugo – tehnološki postopki, organizacija dela, večji del kadrov, ostajajo z miselnostjo in načinom dela pri stari tehnologiji, dvajset let zaostajamo za sodobnim svetom in nam tudi HD tehnologija, žal, ne more pomagati.

Kako pojasniti sodelavcem, ki imajo/ali bodo imeli pogodbe le do novega leta, da program ostaja tudi leta 2013? Ko bi uvedli vsaj logični način planiranja, ki bi vključeval stalnice in projekte ( in to od septembra do septembra) in bi omogočal bolj fleksibilno kadrovsko politiko, da ne bi redno zaposlovali kadre, ki se jim z novim programsko produkcijskim načrtom delo izteče, za drugi projekt pa morda niso primerni, plačo pa vseeno (npr.) dobivajo, drugim pa šestmesečno podaljševali pogodbe…. Vsak vse pač ne more delati. S pre/nizko produktivnostjo in z nizkim vrednotenjem številnih poklicev, RTV Slovenija ni sposobna, /obidimo svet/, ni sposobna v korak s konkurenco, ki se je/se razvija na Slovenskem.

In tako očitno ni prihodnosti. Če najvišje vodstvo pravi, da smo povsem odvisni od vlade (in je tako reklo tudi za prejšnjo vlado)- potem smo podrejeni seveda povsem nemočni - saj do prepotrebnih dogovorov in kvalitetnih strokovnih odločitev ne pride, kar seveda pri vsakodnevnem delu močno čutimo… Vodstvo mora biti strokovni sogovornik oblasti, politiki, ne pa čakalec na njene zamisli!

Nismo le kritizirali, ampak smo vselej tudi predlagali rešitve. Vodstvo RTV Slovenija pozna moja stališča (in mojih ožjih sodelavcev) do problemov in razvoja RTVS, posredovala sem jih tudi nekaterim članom Programskega sveta (članom Komisije za informativne programe) ob sprejemanju strategije RTVS, prav tako tudi ob spreminjanju statusa Multimedijskega centra RTVS, ko sem o svojih stališčih obvestila tudi predsednika Programskega sveta RTVS.

Skrajno neprimerno je, da RTVS pričakuje odgovor od države, oblasti, od Programskega ali Nadzornega sveta, kaj naj dela, kaj naj črta, RTV Slovenija je stroka, ki predlaga, oblast se s tem lahko kvečjemu strinja ali pa ne. RTVS potrebuje, ponavljam ničkolikokrat,  prestrukturiranje, da bo lahko izpolnila poslanstvo javnega servisa:

- žanrsko prilagoditev sodobnim svetovnim trendom

- prilagoditev produkcijskih procesov sodobnim tehnologijam

- prilagoditev organizacije dela sodobnim produkcijskim procesom

- prilagoditev in posodobitev televizijskih poklicev sodobnim tehnologjam (televizija je

  vedno bolj računalnik, na RTVS pa celo Izobraževalni center najpogosteje

  izobražuje za stare tehnologije).

Ob vseh teh razlogih- pa se navkljub temu, da mesto odgovornega urednika na RTVS nima posebne teže, čutim soodgovorno za propadanje nacionalne TV hiše,  

saj ne morem vplivati, da bi RTVS in predvsem TVS, vendarle postala sodoben elektronski medij, ki bi temeljil na profesionalnosti. In razlog niso sredstva, ampak glave! Premagala sem lahko to, da se je SLO3 začelo ukinjati predno je povsem zaživel, navsezadnje nam je v letu dni, kljub velikim oviram, uspelo ustvariti, pravzaprav novo televizijo -z zelo skromnimi sredstvi in z dobrim odzivom gledalcev-po zgledu sodobnih news kanalov /in z novo tehnologijo, s prilagojenim produkcijskim in organizacijskim sistemom, s prilagojenimi poklici); da so bile bitke za obstoj SLO3 velike (nova zakonodaja, ki je PP pravzaprav ukinjala in potem novo vodstvo RTVS, ki je za SLO3 in oddajo Dobro Jutro okrnilo sredstva za tretjino), a zdaj sem obupala, saj razkroj RTV S nikogar ne zanima, kaj šele problematika SLO3!

Navsezadnje pa je vse to res le moje subjektivno mnenje in nima posebnega pomena, če je večina npr. zadovoljna z razmerami in predvsem tisti, ki imajo odločilno besedo. Dolgoletne izkušnje me učijo, če ne greš v korak z večino, če hočeš spremembe, potrebuješ močno podporo tistih, ki vedo več kot večina ali pa se umakneš! Odgovorna sem pred kolegi in pred gledalci.

Ustanavljanje novih televizij, pa, žal, vendarle ne bo nadomestilo javnega servisa.

Ljerka Bizilj

V vednost:

• sodelavci  TVSLO3
• člani Programskega sveta RTVS
• člani Nadzornega sveta RTVS
• dr. Gregor Virant, predsednik DZ RS