Revija Reporter
Slovenija

Dorić Hanzi: Od SDV sem za posamezne informacije dobival od 400 do 600 mark

STA

7. mar. 2014 10:34 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Nekdanji sodelavec SDV Milan Dorić je v pogovoru za Mladino zanikal, da je bil leta 1968 vpleten v umor hrvaškega emigranta v Nemčiji Mileta Rukavine in da je leto pozneje sodeloval tudi v načrtu za ugrabitev emigranta Anteja Vukića. Glede umora hrvaškega emigranta Nikice Martinovića v Celovcu pa vztraja, da je bil takrat v bolnišnici.

Kot pravi Dorić, ki danes živi v Nemčiji, je bil v zadevo z Rukavino vpleten le toliko, da so ga po umoru nemški organi kot sodelavca nemške obveščevalne službe, ki je dobro poznal hrvaško emigracijo, uradno poklicali, naj si ogleda kraj umora. Tako je, kot pravi, zgolj pomagal pri preiskavi.

Za Vukića pravi, da je bil njegov prijatelj in da ne Slovenija ne Beograd takrat nista imela nikakršnega interesa, da bi se Vukiću karkoli zgodilo, ker da je med seboj sprl hrvaško emigracijo in je bil tudi sicer njihov sodelavec.

Zanika tudi, da naj bi leta 1970 na skupščini hrvaške emigracije v Münchnu tempiral in podstavil bombo, ki pa ni eksplodirala. "Res pa je, da sem tam bil z Vukićem," pravi.

Publicist Roman Leljak je namreč konec februarja na kriminalistično policijo v Münchnu vložil ovadbo zoper takratnega vodjo republiške Službe državne varnosti (SDV) Silva Gorenca zaradi umora Mileta Rukavine, Krešimirja Tolje in Vida Maričića ter poskusa umora Anteja Vukića. Kot pravi, iz dokumentov SDV izhaja, da je Dorić izdelal načrt za akcijo proti Rukavini, ki je bil ubit po vdoru sodelavcev SDV na uredništvo časopisa Hrvatska sloboda v Münchnu. Dorić naj bi pripravil tudi načrt za ugrabitev Vukića, ki je bil podpredsednik združenja Hrvatov v Nemčiji, a se je načrt ponesrečil.

Dorić je v pogovoru znova zanikal, da je leta 1975 v Celovcu ubil hrvaškega emigranta Nikico Martinovića. Dorić vztraja, da je bil takrat v bolnišnici v Nemčiji, medtem ko je po navedbah Leljaka iz Dorićevega osebnega dosjeja SDV razvidno, da je bil takrat na počitnicah v enem izmed penzionov med Celovcem in Velikovcem.

Iz dokumentov SDV je po navedbah Leljaka tudi razvidno, da je SDV Doriću v letih, ko je sodeloval z njo, izdala 16 orožij, mu izplačala za dober milijon nemških mark nagrade in mu izdala več osebnih dokumentov na drugo ime, najpogosteje na ime Emil Kos.

Glede orožja je Dorić dejal, da je imel le eno pištolo, ki jo je kupil za samoobrambo, milijona nemških mark pa da ni dobil. Kot je pojasnil, je od SDV za posamezne informacije dobival od 400 do 600 nemških mark.