magdalena jankovec Dobra karma

'Moj namen je spreminjanje zavesti ljudi na tem ...

Meghan Markle, Archie Svet24.si

Meghan se pritožuje, da je Archie preslaven

suncic_pl_01.11.14 Reporter.si

Maja Sunčič: Naši levici se je dokončno ...

hrvaška, maske, dubrovnik,turizem, Svet24.si

Med turisti na Hrvaškem okužb ni, vlada uvaja ...

avdo-avdić Necenzurirano

Hrvaški obveščevalci delajo z Janševimi ljudmi...

jelena karleuša Odkrito.si

Znan IQ Jelene Karleuše

marijana-batinić Njena.si

Skrušena Marijana Batinić: 'pretresena sem'

Slovenija

Domovi starejših občanov po pandemiji

Deli na:
Domovi starejših občanov po pandemiji

Premier Janez Janša se je seznanil z razmerami v Domu starejših občanov Metlika - Foto: Foto: Urad vlade za komuniciranje

Za nami so trije meseci, ki jih nihče ni načrtoval, predvideval. Svet se je nekoliko ustavil zaradi korona virusa. Vsak posameznik je ta čas lahko drugače doživljal in preživljal. Kot družba smo se lahko veliko naučili iz teh razmer, saj so pokazale tudi morebitne napake in nedovršenosti v raznih sistemih oskrbe.

V fokus bomo v tem članku postavili domove za starejše občane, ki izvajajo storitev institucionalnega varstva. V obseg storitev, ki jih nudijo, spadajo vse oblike pomoči na zavodu ali v oskrbovanem stanovanju, osnovna in socialna oskrba, bivanje, varstvo, organizirana prehrana in zdravstveno varstvo.

Ustanovitev domov in njihovo delovanje sodi v pristojnost države. S 1. januarjem 2018 je v domovih za starostnike prebivalo 4,3 % prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več. To pa je približno 86.000 oskrbovancev po celi Sloveniji.

Pandemija korona virusa je povzročil izbruh virusne bolezni COVID-19, ki povzroča sindrom akutne respiratorne stiske. V Sloveniji smo imeli do dne 25. maja 2020 kar 1.479 pozitivnih testov, od tega je 462 okuženih bilo starejših od 65 let. Po domovih za ostarele  je bilo 460 pozitivnih primerov, od tega 323 oskrbovancev. Med vsemi okuženimi smo v Sloveniji imeli 98 smrtnih primerov, od tega je pretresljivo kar 70 stanovalcev domov starejših.

Domovi starejših občanov so se s trenutnimi resursi oziroma zmožnostmi v pandemiji relativno dobro odrezali, glede na to, da na nastalo situacijo nismo bili pripravljeni in je ta za nas predstavljala nov izziv. Največji problem je predstavljal pomanjkanje kadra, zaščitne opreme, znanja o delovanju v pandemiji in jasnih navodil o pravilnem ravnanju in pravočasnem ukrepanju.

Kot je zgoraj omenjeno, je trenutno največji problem pomanjkanje kadra, saj je preveliko število oskrbovancev. Zaradi pomanjkanja kadra je bil sistem v domovih za ostarele tik pred kolapsom. Da pa do tega ni prišlo, so veliko pripomogli prostovoljci zdravstvene in medicinske fakultete. Žal so se zaradi preobremenitve prihajalo do nenamerne diskriminacije oskrbovancev, saj prostovoljci in delavci niso imeli možnosti poskrbeti za vse enako.

Ena od temeljnih človekovih pravic je tudi dostojno preživljanje starosti, bodisi v domačem okolju bodisi v ustrezni ustanovi – domu za starostnike. Potrebno je torej upoštevanje pravic oskrbovancev, ki jim pripada kvalitetna, varna in ustrezna zdravstvena oskrba.  

Da se te pravice lahko upošteva, pa je potrebno zagotoviti dodatne vire za boljšo kadrovsko zasedbo, ki bo omogočala kvalitetno in stabilno izvajanje dejavnosti, njen razvoj in nenazadnje tudi spoštovanje pravic delavcev, ki v sedanjih pogojih izgorevajo in se soočajo z vse več osebnimi in zdravstvenimi težavami.

Poudariti želimo želje oziroma ideje Združenja za dostojno starost -  Srebrna nit za izboljšanje stanja v domovih za ostarele, ki zagovarjajo potrditev kadrovskih normativov, tako za zdravstveno nego kot za oskrbo,financiranje več zdravstvenih storitev, ustrezno plačilo zaposlenih, ustanovitev samostojnega ministrstva za starejše, zagotovitev novih kapacitet v negovalnih bolnišnicah in sodobnih oblikah domov za starejše, sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi ter še nekatere druge zahteve oziroma predlogi.

Domovi za starejše občane spadajo pod dolgotrajno oskrbo, ki poleg drugih aktivnosti, strmi tudi k varnosti in čim boljši oskrbi starostnikov. Zato tudi v sklopu projekta PRODOR želimo opozoriti na potrebo po kakovostnem in varnem delu v domovih za ostarele.

Projekt PRODOR združuje študente in mentorje zdravstvene fakultete, fakultete za družbene vede in fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Naš cilj je ozaveščati o pomembnosti dolgotrajne oskrbe in menimo, da je pandemija korona virusa, še dodatno podkrepila in pokazala, kako je nujna dolgotrajna oskrba.

Loading...