Dokončno zapiranje Premogovnika Velenje pričakovati po letu 2040

Nikolić je v pogovoru za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv pojasnil, da dokončno zaprtje Premogovnika Velenje lahko pričakujemo po letu 2040. "Tako bi lahko zagotovili ceno lastnega premoga okoli 2,75 evra na gigajoul oz. okoli 25 evrov na megavatno uro električne energije," je dejal.

Po besedah generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) se Premogovnik Velenje ne bo zaprl nenadoma, zapiralna dela bodo trajala tudi po tem, ko bodo nehali izkopavati premog, zato prehod ne bo tako drastičen.

Zadnje informacije, s katerimi razpolaga Nikolić, pričajo, da se pripravljajo spremembe zakona o rudarstvu, ki so namenjene urejanju koncesij za vsa mineralna najdišča. Ta zakon bo izrecno izločil Premogovnik Velenje in napovedal pripravo posebnega zakona o njegovem zaprtju.

Ko bodo izkoriščene zadnje zaloge velenjskega lignita, bo Teš 6 ugasnil. "Realno je mogoče pričakovati do leta 2040, ampak je danes še prezgodaj za konkretne napovedi, saj so vsi načrti predvideli zaprtje leta 2054. Nujno je treba opredeliti tudi negativne posledice zaprtja, ne le pozitivnih. Hitreje ko ga bomo zaprli, višji bodo stroški zapiranja in manj bomo pripravljeni na prestrukturiranje regije," je prepričan.

Teš, ki načrtuje sosežig odpadkov - za to sicer še čakajo na okoljevarstveno dovoljenje, šele nato bodo preračunavali in se odločevali glede te investicije -, naj bi v letu 2019 po Nikolićevih besedah pridelal okoli 20 milijonov evrov izgube, kar je skladno z napovedmi. Zmanjšanje izgube - v 2018 je Teš pridelal skoraj 60 milijonov evrov izgube - je predvsem posledica prodaje elektrike v času, ko so bile cene energentov zelo visoke. Poslovanje Teša v prihodnje bo, tako Nikolić, odvisna od cen energentov, emisijski kuponi pa še ne bodo bistveno vplivali nanjo.

Skupina HSE in tudi sam HSE pa bo leto 2019 zaključila z dobičkom, pravi Nikolić. "Zaradi emisijskih kuponov dražja cena električne energije namreč povečuje dobičke, ki jih ustvarjamo z električno energijo, proizvedeno iz virov, ki ne povzročajo emisij, recimo v hidroelektrarnah," je pojasnil.

Nikolić se je sicer v pogovoru dotaknil tudi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ima po njegovi oceni nesrečne časovne roke. Po njegovem bi ga bilo boljše naravnati za Slovenijo ključno časovno obdobje, to pa bo po letu 2040. "Dokument bomo poslali v Bruselj in bo imel dolgoročne posledice za Slovenijo. Lahko se zgodi, da si bomo za objekte, ki danes v dokumentu niso vsaj omenjeni ali predvideni, za vedno zaprli vrata. Nasprotniki posameznega objekta bodo imeli možnost sklicevanja na ta dokument tudi pred Evropsko komisijo," je poudaril.