smucberger Svet24.si

Katarina Šmuc Berger: »Devetdeset odstotkov ...

906923_138-naplavinepasjirep1 Svet24.si

Naplavine zasule tlakovan prehod čez Pasji rep

stanislav zore brezje 2023 Necenzurirano

Pridiga nadškofa Zoreta o evtanaziji in ...

luka doncic pf Reporter.si

Dončić, Golob in starleta: popisujemo ozadje ...

televizija navijac Ekipa24.si

Jezni slovenski navijač se je po prejetem zadetku...

Maja Keuc z bendom Odkrito.si

Kakšno presenečenje! Znani so jo podprli, pa ...

Celje Ekipa24.si

Razkrivamo: Naslednja okrepitev Celjanov je tukaj!...

Slovenija

Dobro jutro, jazzarji

Deli na:

Po majskem ogrevanju na jazz festivalu v Cerknem, se bosta z vročo glasbo, kot so nekdaj imenovali jazz, kmalu ogrela tudi Maribor s programom jazzlent v okviru festivala Lent in Ljubljana s svojim tradicionalnim Jazz festivalom. Jazz namreč iz leta v leto tudi v Sloveniji postaja vse bolj priljubljena glasbena zvrst.

Po majskem ogrevanju na jazz festivalu v Cerknem, se bosta z vročo glasbo, kot so nekdaj imenovali jazz, kmalu ogrela tudi Maribor s programom jazzlent v okviru festivala Lent in Ljubljana s svojim tradicionalnim Jazz festivalom. Jazz namreč iz leta v leto tudi v Sloveniji postaja vse bolj priljubljena glasbena zvrst.

Jazz danes velja za najznačilnejšo ameriško glasbo in obenem tudi eno najplemenitejših oblik človeškega glasbenega izražanja, ki naj bi imelo globoke in neposredne povezave z dušo. Ko je bila ta glasbena zvrst na območju New Orleansa šele v povojih, so jo med drugim javno ožigosali za »manifestacijo jalove žile v človeškem okusu, ki se še ni izčistila med civilizacijskim izpiranjem«.
Tako kot ima jazz mnogo različnih oblik, ima tudi veliko definicij. Miles Davis je o njem dejal: » V jazzu je nekaj posebnega. S tem se moraš roditi. Tega se ne moreš naučiti. Tega ne moreš kupiti in noben kritik ne more tega izraziti z nobenimi besedami. To nekaj spregovori v sami glasbi in govori samo zase.« Z govorico Luisa Armstronga pa gre pri jazzu za to, da vzameš lestvico in jo prisiliš, da začne tuliti. Vsekakor pa je jazz, ne glede na definicijo, zvok presenečenja in s tem tudi zvok improvizacije.

Glasbena govorica ob reki Misisipi
 Kot izvorno mesto nastanka jazza nesporno velja New Orleans. Kot talilni lonec kultur, je bil v zgodnjih letih 19. stoletja eno najbogatejših, najbolj svetovljanskih ameriških mest. V njem so se karibske melodije začele zlivati s sledmi afriške poliritmije, ki so jo na tisto območje prinesli sužnji, in z evropsko klasično glasbo, kakršno so igrali kreoli (svobodni in ekonomsko uspešni svetlopolti potomci francoskikh in španskih kolonistov ter njihove afriške žene). Ob vsem tem so bili v New Orleansu prisotni tudi potujoči pevci minstreli, na plantažah so odmevale delovne pesmi in spirituali …, iz vse te pestre glasbene mešanice pa se je na začetku 19. stoletja razvil ragtime, predhodnik jazza. Usoden za njegov nastanek je bil pravzaprav »ločeni, čeprav enaki« odlok  – odločba vrhovnega sodišča ZDA iz leta 1896. S tem odlokom je bilo institucionalizirano rasno razlikovanje, je pa obenem tudi za vedno spremenil neworleansko in svetovno glasbeno prizorišče. Po uvedbi odloka so bili klasično izobraženi kreolski glasbeniki prisljeni svoje tehnično glasbeno znanje spojiti z bluesovsko glasbo črnskih zasedb. Skupaj so ustvarili novo glasbo, ki je bila drugačno tako od bluesa kot tudi od ragtima. Sprva so jo imenovali vroča glasba, nato jass (ime izvira iz jasminovega parfuma, ki so ga uporabljale prostitutke iz neworleanskega bordela Storyville), leta 1907 se je izraz dokončno izoblikoval v jazz in se ohranil do danes.
Čeprav danes poznamo veliko slogov znotraj jazza, sta še vedno prisotni dve glavni struji; tradicionalisti, ki menijo, da mora jazz ostati pristna in neomadeževana ameriška glasbena zvrst, in tisti, ki menijo, da je jazzovska glasba že sama po sebi novost in se mora tudi zdaj prilagajati novim časom, če hoče preživeti. Na srečo je zadnjih več, in jazz je različnih oblikah prišel tudi v Slovenijo.

VEČ V TISKANI IZDAJI