Po Poredoševih besedah smo se zaradi mešanja hladnega zraka z vzhoda in vlažnega ter toplejšega iz Sredozemlja znašli v redki situaciji, ko na že zapadel sneg pade dež, nato pride do žledu in poledice, nato pa spet sneži. To lahko izdatno oteži mobilnost ljudi.
Zato bo do proženja snežnih plazov prišlo tako v gorah kot predalpskem hribovju, tudi na neobičajnih mestih, je poudaril Poredoš. Neugodne vremensko dogajanje bo omejeno predvsem na zahodni del Slovenije, tam je pričakovati še veliko padavin, meja sneženja pa bo nihala, zato bodo tako težave zaradi snega kot tudi dežja, je pojasnil Poredoš.
Od četrtka zjutraj do petka popoldan je največ padavin, skoraj 200 litrov na kvadratni meter, padlo na ilirskobistriškem in bovškem. Prav na ilirskobistriškem v prihodnjih dneh ostaja največja nevarnost naraščanja vodotokov. Od 50 do 100 litrov pa je padlo na Gorenjskem in v hribovitem svetu severne Primorske. Ponekod v alpskih dolinah je padlo že čez meter snega.
Po besedah hidrologa Janeza Polajnarja je reka Reka že poplavila, zlasti v srednjem in spodnjem toku, njen pretok pa bo še naraščal, prav tako bodo naraščale manjše reke v jugozahodni Sloveniji. Dodatno bo narasla reka Vipava s pritoki, zlasti tisti na goriškem območju. Naraščanje vodotokov se je začelo že včeraj, v soboto pa se bo nadaljevalo.
Tudi morje je včeraj za 28 centimetrov že prestopilo obalno črto, in v času večerne plime med 22. in 24. uro prav tako poplavilo. Tako bo tudi soboto med 9. in 12. uro ter v soboto zvečer in v nedeljo.
Na agenciji zato ljudi pozivajo, naj sproti preverjajo vremenske razmere. Na spletni strani meteo.si si lahko razmere ogledajo tudi za vsako regijo posebej, zraven so tudi navodila, kako ob takih razmerah ravnati.
Žled je po besedah vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem manjše težave na drevesih začel povzročati že v četrtek, do petka pa se je v zahodnem delu države na drevesih oblikovala tudi do pet centimetrov debela plast žledu.
Take obremenitve pa rastlina ne zdrži in se slej ko prej zruši, kar pa je lahko zelo nevarno tudi za človeka. Večje drevo je lahko težko tri, štiri ali pet ton, tudi žled na njem lahko doseže tako težo. Do padanja dreves lahko ob močnem dežju in precej podhlajeni podlagi lahko pride zelo hitro, zato Oražem ljudi opozarja, naj se izogibajo dreves.
Natančne ocene škode, ki jo je povzročil žledolom, zavod še nima, saj so nekatera območja zaradi padlega drevja še neprevozna. Včeraj zjutraj so sicer ocenjevali, da je škoda prizadela 15.000 hektarjev veliko območje, a napovedane pestre vremenske razmere obetajo, da bo površina precej večja. "Ob takih situacijah ni nenavadno, če pade ogromna količina lesa, lahko tudi bo milijon kubikov, kar je približno četrtina slovenskega poseka", je še dodal.