Novela ZKP po oceni udeležencev posveta posega v cel spekter človekovih pravic

Novela zakona o kazenskem postopku, ki je trenutno v parlamentarni proceduri, po besedah Šturma predvideva izjemno širitev policijskih pooblastil. "Policija bi lahko v stanovanje in tudi v računalnike in v druga tehnična sredstva namestila specialne prisluškovalne naprave, in to v vašem stanovanju in brez vaše vednosti," je pojasnil.

Če to stori brez vednosti imetnika stanovanjske pravice ali lastnika stanovanja, to po besedah Šturma pomeni, da to stori na skrivaj. "To so pa pooblastila, ki so jih imele tajne politične policije v nekdanjih totalitarnih sistemih," je opozoril. "Kako si sploh drznejo priti s takšnim predlogom," se sprašuje nekdanji pravosodni minister.

Odvetnik Aleksander Čeferin je izpostavil, da predlog novele vsebuje več spornih določb. Poleg nedorečenih pogojev za namestitev virusa trojanski konj je izpostavil tudi možnost uporabe IMSI-sledilca. Z njim bo policija lahko osebam, za katere obstaja najmanjši sum, prisluškovala, lahko pa bo spremljala tudi tiste, ki sploh niso osumljenci, je opozoril odvetnik.

Policija bo poleg tega lahko sama odločala o tem, katero gradivo je pomembno, in le to posredovala tožilstvu, to pa naprej sodišču. "To pomeni, da policija posredno posega v sodno vejo oblasti," je pojasnil Čeferin.

Po mnenju nekdanjega direktorja Sove Damirja Črnčeca predlagana novela prinaša "velike spremembe v negativno smer na področju varovanja zasebnosti". Z vidika policije oz. pristojnih organov je to sicer razumljiva želja po čim boljših orodjih za pregon kaznivih dejanj, vendar pa gre konkretni predlog "korak ali pa celo dva predaleč".

S posegoma, ki ju predvideva novela, torej z uporabo IMSI-lovilca in namestitvijo trojanskega konja, bi preiskovalci pridobili ogromne količine podatkov. "Ti podatki pa daleč presegajo tisto, kar je predmet nekega predkazenskega postopka," je opozoril. Poudaril je tudi, da bi razprava o kakršnihkoli dodatnih pooblastilih policiji in obveščevalnim službam morala potekati vzporedno z razpravo o nadzoru teh služb.

Nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk pa je poudaril, da bi moral biti poseg v zasebnost sorazmeren interesu, ki ga varujemo. Digitalna tehnologija namreč dopušča bistveno večje posege kot doslej, novela pa dopušča dodatne možnosti vohunjenja za ljudmi, je prepričan nekdanji minister.

Predsednik odbora DZ za pravosodje in poslanec SDS Branko Grims je ob tem napovedal nadaljnje nasprotovanje noveli, v primeru, da bi bila sprejeta, pa že napoveduje njeno ustavno presojo.

Namestnik informacijskega pooblaščenca Andrej Tomšič pa je spomnil na smernice za presojo vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil, ki so jih v torek izdali v njihovem uradu. Smernice predstavljajo večfazni metodološki okvir za preudarno uvajanje novih policijskih pooblastil.

Predstavniki notranjega ministrstva in policije se po Šturmovih besedah vabilu na posvet niso odzvali.