Dežman: Spomladi leta 1945 je bil izvensodno umorjen skoraj vsak stoti Slovenec

Dežman je še poudaril, da je bil spomladi leta 1945 izvensodno umorjen skoraj vsak stoti Slovenec, zato se vprašanjem o ureditvi grobišč preprosto ne moremo izogniti.

Zgodovinar in član komisije Mitja Ferec je ob tem dodal, da je bilo glede vprašanja veliko storjenega med leti 2005 in 2009 vse do odkritja Hude jame. Kot je ocenil, je bil 3. marec 2009, ko so presenečeni naleteli na trupla v Hudi jami, za našo družbo vsaj za nekaj časa prehudo dejanje. Upa pa, da bo zgodba o Hudi jami z dodatnim zakonom, ki naj bi sankcioniral državne organe in jih prisilil, da bodo tovrstna grobišča postavili vsaj na enako raven kot so ostala grobišča iz 2. svetovne vojne, doživela nek epilog.

Po podatkih komisije so bili sicer od leta 1990 do 2011 posmrtni ostanki prekopani iz 28 grobišč, najdenih pa je bilo 3146 žrtev. Ob tem so popisali še 14 lokacij, kjer so bili prekopi izvedeni na podlagi sporazuma z Nemčijo in Italijo. Ferec je pri tem poudaril, da je žalostno, da na podlagi sporazumov z obema državama prekopi nekdanjih okupatorskih vojakov potekajo kontinuirano, medtem pa prekopov naših sodržavljanov ne moremo opraviti oziroma se pri tem soočajo z veliki težavami.

Člani komisije so si bili enotni, da bodo predlagane določbe zakona o prikritih grobiščih pripomogle k napredku pri vseh fazah prikritih grobišč, je še dejal Ferec.

Kriminalist in član komisije Pavle Jamnik pa je pojasnil, da si komisija od vsega začetka prizadeva za raziskovanje in ugotavljanje resnic med vojno. Po drugi stani pa se sooča s tehničnimi zadevami, kot je do, da samo izkopavanje v javnosti ne bo vzbujalo negativnih čustev. Tako so se, kot je dejal Jamnik, znašli pred metodološko praznino, kako se zadev lotiti.

Jamnik je povedal, da je bil zakon iz leta 2003, ki opredeljuje delo z grobišči, dober začetek, vendar ni predvidel nešteto tem, za katere niso vedeli, da jih bodo z grobišči odprli. Na komisiji so zato sprejeli metodologijo dela z grobišči, ki jo je potrdila tudi stroka na mednarodnem nivoju. "Metodo smo uvedli do te mere, da dela tečejo normalno in na ta način, da smo iz grobišč pridobili čim več podatkov ter na dostojen način pokopali ostanke. Tako je bilo do Hude jame," je povedal.

Povedal je, da je so na komisiji zadovoljni, da je predlagatelj novega zakona, ki bo urejal vprašanje prikritih grobišč, upošteval ugotovitve za katere je komisija ugotovila, da v obstoječem manjkajo.

Metodologijo izkopavanja ostankov žrtev je predstavil arheolog in vodja številnih prekopov zamolčanih žrtev Draško Josipovič.

Predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev so sicer poslanci NSi v DZ vložili v sredo. Predsednica stranke Ljudmila Novak pa je takrat izrazila upanje, da bo zakon sprejet, glede na to, da ga podpira tudi predsednik vlade.