Revija Reporter
Slovenija

Deset let od pekla na barju: v plamenih umrlo šest ljudi

STA
514

21. avg. 2022 7:48 Osveženo: 7:49 / 21. 8. 2022

Deli na:

Od tragične nesreče, ki se je zgodila pri pristajanju toplozračnega balona na Ljubljanskem barju avgusta 2012, bo v torek minilo deset let. Štirje ljudje so umrli na kraju nesreče, dva pa zaradi hudih opeklin nekaj dni kasneje v bolnišnici. Vsi preživeli so bili poškodovani, med njimi 12 huje.

Nesreča balona se je zgodila 23. avgusta 2012 nekaj pred 8. uro v bližini Iga. Balon s košaro, v kateri je bilo poleg pilota in kopilota še 30 potnikov, je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ljudi je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj.

Tisti, ki so popadali iz košare, so bili razpršeni v radiju enega kilometra. Reševalci, gasilci in policisti so do poškodovanih lahko prišli le peš. Trupla štirih ponesrečencev, ki so umrli že na kraju nesreče, so zoglenela, njihovo identiteto je potrdil šele Inštitut za sodno medicino.

Ob prihodu gasilcev je bil balon že na tleh, a je še vedno gorel. Prve ekipe reševalcev so na kraj nesreče prišle v desetih minutah. V reševalni akciji je sodelovalo 21 reševalnih ekip in dva helikopterja. Samo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer so takoj po prihodu morali oživljati deset ponesrečencev, je na dan nesreče pri zdravljenju sodelovalo vsaj 40 zdravnikov s svojimi ekipami.

Glede na poročilo o nesreči pilot ni spoštoval veljavnih predpisov

Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov je v končnem poročilu o nesreči, ki so ga objavili 27. oktobra 2014, kot neposredni vzrok za tragedijo navedla napačno tehniko pilotiranja v pristajalni fazi. Med posrednimi vzroki pa so navedli nespoštovanje veljavnih letalskih predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni, pomanjkljivo meteorološko pripravo na izvedbo leta in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta.

Poleg tega je poročilo ugotovilo, da je bil balon na dan nesreče ploven. Pilot je imel veljavno dovoljenje pilota prostoletečega balona. Privilegije iz dovoljenja je pilot uveljavljal z veljavnim zdravniškim spričevalom za 2. razred.

Zdravstveno stanje pilota po oceni preiskovalcev ni vplivalo na nesrečo. So pa obenem ugotovili, da pilot do dneva nesreče ni izpolnil zahteve iz odločbe letalskega nadzornika s 6. junija 2012. S to odločbo mu je nadzornik agencije za civilno letalstvo naložil specialni zdravstveni pregled glede zahtev z vidom. Obenem mu je prepovedal opravljanje nalog pilota toplozračnega balona vse do predložitve rezultatov pregleda.

Pilot oproščen očitkov o odgovornosti

Okrožno sodišče v Ljubljani je novembra 2018 balonarja Mira Kolenca oprostilo očitkov o odgovornosti za padec balona, dokončno pa ga je s svojo odločitvijo avgusta lani oprostilo Višje sodišče v Ljubljani. Za dan, ko se je zgodila tragična nesreča, je bila glede na odločitev višjega sodišča res napovedana možnost za nastanek neviht, a sprva le za skrajni severozahod države.

Ko se je napoved nenadoma spremenila in so bile nevihte možne tudi v Ljubljanski kotlini, je bil balon po njihovih navedbah že v zraku. Kolenčeva odločitev, da vzleti, ko še ni nič kazalo na nenadno poslabšanje vremena, tako po oceni višjega sodišča ni bila nerazumna in nenavadna.

Višje sodišče je v sodbi dodalo, da tudi glede postopkov med spuščanjem balona ni zanesljivih dokazov, da bi se Kolenc kadar koli odzval napačno. Če so razlogi za nesrečo znani, pa niso znani vzroki, ki so temu botrovali, prav tako ni znano, ali bi tudi balonar z več izkušnjami lahko v nastalih razmerah izvedel varen pristanek, je še ocenilo višje sodišče.

Komercialne letalske operacije od leta 2019 urejene z evropskim predpisom in ne več nacionalno

Agencija za civilno letalstvo je po nesreči komercialne balonarje najprej za nekaj časa prizemljila, nato pa znatno zaostrila predpise za komercialne polete z baloni in povečala nadzor nad njimi. Objavila je operativno-tehnično zahtevo za opravljanje zračnega prevoza z baloni, ki je uredila denimo zahteve glede operacij, operativnih postopkov, usposabljanj letalskega in drugega osebja ter plovnosti balona.

Standardi, ki so bili vzpostavljeni z omenjeno zahtevo, so bili osnovani na osnutku evropske uredbe, ki je začela veljati leta 2019, je za STA pojasnila vodja sektorja za podporo poslovanju v agenciji Polona Vagaja Hribar. Po njenih navedbah pa so komercialne in druge letalske operacije odtlej urejene z evropskim predpisom in ne več nacionalno.

V okviru nove evropske zakonodaje balonarske komercialne operacije ne potrebujejo več predhodne odobritve, ampak operatorji razglasijo izvajanje balonarskih operacij, agencija pa jih nadzira v okviru cikla nadzorov. Ta po evropski uredbi znaša 48 mesecev.

Poleg letalskih operacij so na evropski ravni zdaj urejene tudi licence pilotov balonov, ki so del evropskega sistema že od leta 2013, zadnja večja sprememba zakonodaje na področju licenciranja pa je bila leta 2020, je navedla Vagaja Hribarjeva.