Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je pred današnjim srečanjem ponovil, da razprava o kvotah zanje sploh ne pride v poštev, saj kvot ne pozna nobena država v EU. Skladno s tem od ministrstva za delo pričakuje novo rešitev.
Ker kakršnekoli kvote predstavljajo element omejevanja, so jim nenaklonjeni tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). "Če sindikati mislijo, da bomo z omejevanjem zagnali slovensko gospodarstvo, se motijo," je izpostavil podpredsednik upravnega odbora OZS Ivan Jani Ulaga in dodal, da bi bili talci omejitev vsi.
Na vprašanje, kako velik problem bi kvote predstavljale za obrtnike, je odgovoril, da mora imeti obrtnik, če dobi naročilo, možnost dodatnega zaposlovanja. Kvote so v tem smislu slabe, je opozoril. Bi pa v OZS po njegovih besedah pristali na nek določen odstotek zaposlitev za določen čas, če bi to prineslo dodano vrednost za zaposlitev.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer se je strinjal, da v času, ko so delodajalci pri zaposlovanju zelo "prestrašeni", kvote ne bodo pripomogle k večjemu številu delovnih mest.
Kot je pojasnil, bi kvote ubile velike delodajalce, ker so mali delodajalci podizvajalci velikih, pa bi se tovrstno omejevanje zaposlovanja za določen čas na koncu odrazilo tudi pri njih.
Pa bi bili kvote vendarle pripravljeni podpreti? "Nismo zelo navdušeni, nismo pa zelo proti," je odgovoril. "Če pa 'tamale' spravimo v kontekst 'tavelikih', pa sploh nismo navdušeni," je dodal. Zagotovo pa po Antauerjevih besedah ne bi podprli 15-odstotne kvote. To naj bi bilo "odločno premalo".
Popolnoma drugačno je razpoloženje na sindikalni strani. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je pred sestankom povedal, da so naklonjeni kakršnimkoli ukrepom, ki bi omejili današnje število zaposlitev za določen čas. Spomnil je, da tovrstne zaposlitve trenutno predstavljajo kar okoli 80 odstotkov vseh novih zaposlitev. To povečuje prekernost zaposlitve in pritisk na pravice delavcev, verjame.
Delojemalci bi zato radi omejitve zaposlovanja za določen čas še zaostrili. Skladno s tem predlagajo, da bi jih bilo največ pet odstotkov, o večjem obsegu, vendar ne nad 15 odstotki, pa bi se nato delodajalci in sindikati dogovorili na ravni kolektivnih pogodb posameznih dejavnosti.
Ta predlog upošteva položaj posamezne panoge, poleg tega pa bi spodbudil sklepanje pogodb kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, katerih število danes upada, je opomnil Zorko.
S pomislekom delodajalcev, da bi kvote še zmanjšale prožnost trga dela, je pometel z argumentom, da če so problem kvote, potem v Sloveniji nimamo togega trga dela, saj danes kvot ne poznamo. Povečevanje prožnosti trga dela na račun popolnega izkoriščanja pravic delavcev ne bi vodilo v gospodarski razvoj, temveč bi povečalo socialno krizo, izkoriščanje ljudi, je prepričan. Vpliv na gospodarstvo bi bil lahko celo negativen, je izpostavil.
So se pa sindikati po Zorkovih besedah pripravljeni pogovarjati o mehčanju postopkov odpuščanja (zaposlenih za nedoločen čas), ki so za delodajalce prav tako zelo pomembni. Glede na to, da si ti želijo, da potekajo hitro, enostavno, brez zapletov, predstavnik ZSSS verjame, da je tu še nekaj manevrskega prostora in da je mogoče najti rešitve, a ne na škodo pravne varnosti.
V ZDR so sicer odprta še mnoga druga vprašanja, med drugim sistem odpravnin in odpovedni roki. To pa je povezano z nadomestili za brezposelnost, ki jih ureja predlog novele zakona o urejanju trga dela. Ali bo danes govora tudi o tem, ni jasno.