Dekanja EF Tekavčičeva: Dodatek bom vrnila, a vrniti bi ga moral tudi Mramor

Dekanja ljubljanske ekonomske fakultete se je za vračanje prejetih sredstev za sporen dodatek za stalno pripravljenost, ki ga je skupno prejela v višini nekaj manj kot 17.400 evrov bruto, odločila, ker želi razbremeniti diskusijo. Prepričana pa je, da je izplačevanje imelo pravno podlago in ga zaposleni ne bi smeli vračati.

Kot je pojasnila na novinarski konferenci, vsebina tega inštrumenta, ki je bil v času pred njenim mandatom, ni bila najbolj posrečena. "Ne moremo se sprenevedati, da gre za nekaj, kar je podobno gasilcem, policistom ali zdravnikom," je dejala. Je pa po njenih besedah šlo verjetno za inštrument, ki ga je v danih razmerah vodstvo fakultete razumelo kot inovativen način za izplačilo dodatkov zaposlenim, ki so pripomogli k večji kakovosti fakultete.

Spomnila je, da je bil dodatek za stalno pripravljenost na ekonomski fakulteti prvič uveden leta 2008 s sklepom dekana, po odločitvi notranje revizije ljubljanske univerze pa so leta 2011 izdelali tudi pravilnik o izplačevanju omenjenega dodatka in ga leta 2012 dopolnili.

Tekavčičeva je opozorila na pomanjkanje sredstev za visoko šolstvo, zaradi česar so se že pred več kot desetletjem angažirali za pridobivanje dodatnih tržnih sredstev, k čemur so spodbudili zaposlene. Zato je vodstvo fakultete po njenih besedah omenjeni dodatek ob njegovih uvedbi verjetno razumelo kot inovativen inštrument v danih razmerah.

Zavzela se je, da bi imela univerza enoten sistem oziroma pravilnik, ki bo odredil, kako se stalna pripravljenost obravnava, saj nekaterim seveda pripada.

Tudi predsednik upravnega odbora fakultete Bogomir Kovač meni, da je bila uporaba tega inštrumenta za dodatno nagrajevanje zaposlenih na fakulteti po vsebinski plati neprimerna. Njegov namen je bil, da bi delu uprave omogočili prejemanje dodatkov, problematično pa je to, ker bi bilo možno za dodatno nagrajevanje inštrumente najti drugje, a bi pravne podlage v tem primeru našli mnogo težje, potrebni bi bili posebni inštrumentariji za uspešnost pri delu, za dodatek k plači, je pojasnil.

Po njegovih besedah se je z zelo nesrečnim inštrumentom stalne pripravljenosti skušalo nagrajevati vodstveno in strokovno osebje fakultete, pravna podlaga pa se je skušala najti v 23. členu zakona o sistemu plač v javnem sektorju, katerega interpretacija je bila zelo široka. Ob tem je pojasnil tudi, da so imeli na fakulteti od leta 2011 tudi pravilnik, ki je v skromni obliki dajal pravno podlago za odločitve dekana in vsakoletne odločbe o izplačevanju dodatka.

Opozoril je na po njegovem mnenju nejasno zakonodajo in druge predpise, ki omogočajo različne interpretacije in inovativne posege. A to ne upravičuje izplačevanja omenjenega dodatka na fakultetah, je poudaril. Po njegovih navedbah gre namreč za dodatek za pripravljenost, da zaposleni pride na delo, na fakulteti pa so ga uporabljali kot dodatek za opravljeno delo, in sicer kot celoletno opravljeno delo.

Po Kovačevih navedbah so dodatek za stalno pripravljenost na ekonomski fakulteti prejemali predvsem funkcionarji in drugi zaposleni na vodstvenih položajih, o tem, kdo je do njega upravičen, pa je odločal dekan. Kot je pojasnil, je v letih od 2008 do 2015 ta dodatek skupaj prejemalo 72 oseb, vendar ne vsi hkrati oziroma vsa leta, za ta dodatek pa je fakulteta v tem obdobju namenila skupno 851.046 evrov bruto. V letu 2015 so izplačali nekaj manj kot 130.000 evrov dodatka 47 osebam.

Kot je pojasnil Kovač, sicer sredstva za omenjeni dodatek niso bremenila javnih sredstev, saj ekonomska fakulteta okoli tretjino od 15 milijonov evrov letnih prihodkov pridobi iz tržne dejavnosti. Po njegovih pojasnilih je šlo za prerazporejanje obstoječih sredstev znotraj fakultete.

Upravni odbor sicer še ni sprejel sklepa glede omenjenega dodatka v prihodnje, a Kovač je napovedal, da bo s 1. januarjem ta inštrument ukinjen, dokler se ne pripravijo druge podlage za morebitno nagrajevanje uspešnosti zaposlenih.