Koliko dodatka je dobil izplačanega, Mramor ne ve, ve le, koliko denarja mora vrniti za zadnjih 10 mesecev, in to je okoli 3700 evrov, je dejal v izjavi za novinarje.
Denar namerava vračati na obroke, to pa zato, ker je njegova plača v povprečju nižja od 3000 evrov in ker ima tudi druge izdatke. Na vprašanje, ali bo vrnil ves dodatek, k čemer so ga v ponedeljek pozvali sindikati, pa je odgovoril: "Enako kot drugi se bom držal tistega, kar je določila inšpekcija."
Mramor je danes ponovil, da je kot dekan ekonomske fakultete izplačevanje dodatkov za pripravljenost odobril, ker je fakulteta iskala način, kako izplačati dodatno delo zaposlenim, opravljeno v sklopu prizadevanj, da se fakulteta uvrsti med najboljše ekonomske fakultete na svetu. "Zaprosil sem pravno in kadrovsko službo za predlog, kakšno naj bi bilo plačilo, in oni so mi povedali, da je stalna pripravljenost primeren način. Takrat nisem imel nobenega razloga, da bi v to dvomil," je dejal.
V 80 odstotkih primerov je po njegovih besedah dodatek prejemalo strokovno-tehnično osebje, v 20 odstotkih pa profesorji, ki so bili hkrati člani vodstva. Pri tem je bilo delo tudi dejansko opravljeno, je zagotovil.
Da bi bilo kaj narobe s takšnim načinom plačevanja dodatnega dela zaposlenih po besedah Mramorja ni opozorila niti notranja revizija, ki jo je na fakulteti leta 2009 opravila univerza.
Finančni minister je zanikal pisanje spletnega portala Pozareport, da si je dodatek za stalno pripravljenost izmislil in izsilil prav on kot takratni predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani, čemur naj bi takrat nasprotoval glavni tajnik univerze Mirko Pečarič. Kot je dejal, je bil ravno Pečarič predstojnik notranje revizije, ki je leta 2009 na ekonomski fakulteti izvedla revizijo in pri takšnem izplačevanju ni ugotovila nepravilnosti.
Pečarič je sicer danes za STA povedal, da je kot tajnik univerze nasprotoval dodatku za stalno pripravljenost na rektoratu univerze, posledično pa tudi na članicah univerze. "Ne morem pa reči, da je ta dodatek izsilil Mramor od kogarkoli v času mojega službovanja, saj glede tega dodatka univerza oz. rektorat takrat ni sprejela kakšnega pravnega akta, ki bi veljal za vse članice," je dejal.
V ponedeljek sta Mramorja in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič k odstopu pozvala Visokošolski sindikat Slovenije in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam. V torek se je oglasilo tudi več kot 100 zaposlenih na ljubljanski in mariborski univerzi in vodilne, ki so bili neposredno vpleteni v nepravilnosti, pozvalo, naj odstopijo. Mramor je danes vse pozive k odstopu označil kot nekorektne, saj da je zaposlenim le zagotovil plačilo za delo, ki so ga opravili.