Vi ste eden izmed bolj kritičnih zdravnikov, ki tudi javno izpostavite probleme v zdravstvu. Peščica vas je takšnih, ki si upate na glas govoriti o perečih vprašanjih. Zakaj vas ni več?
Če se boste spomnili, smo konec leta 2012 ustanovili iniciativo zdravnikov. To je bila najbolj čista iniciativa, ki se ji je pridružilo kar veliko zdravnikov. Zaključila se je po shodu 25. 6. 2013, nato pa nama je z Erikom (Brecljem, o. p.) zmanjkalo politične moči in energije. Če bi imel danes moč, predvsem pa denar, bi po vzoru slovenskega poslovnega kluba naredil nekakšno združenje zdravnikov. Pri tem bi želeli pritegniti mlade zdravnike, ki so izgubljeni v sistemu, in vse družinske zdravnike. Če bi tukaj našli kritično maso ter skupaj s pravniki in ekonomisti pripravili predloge, bi lahko precej lažje vplivali na zdravstveno politiko. Žal nismo na tej točki. Tako Erik kot jaz sva šikanirana, ko se oglasiva. Tisti, ki se oglasi, je za sistem pri nas moteč. Kot sem že dejal, ni še pravi čas oziroma evolucijsko še nismo tam, da bi mlajši prevzeli vajeti in miselnost v zdravniških organizacijah, ki so združene in se jih sliši.
Kirurg Uroš Ahčan trdi, da so težave v zdravstvu tudi zaradi »vrtičkov«, ki so si jih ustvarili posamezniki in ne spustijo nobenega blizu, kaj šele da bi bili za kake spremembe. Se strinjate s to trditvijo?
Absolutno. Žal znotraj kaste – zdravniški sistem je povsem zaprt – mladi ali drugače misleči nimamo možnosti, da povemo kaj na glas in poskušamo kaj spremeniti, kar bi lahko bilo drugače in bolje za nas.
Zelo nenavadno, če vemo, da gre za reševanje življenj ljudi, zaupanje v zdravnike pa je v Sloveniji zelo nizko.
Za to je kriva peščica posameznikov, ki so z različnimi nastopi in uporabo zelo selektivnih podatkov prikazali zdravnike kot izjemne zaslužkarje. Dejstvo je, da smo zdravniki, tisti, ki imamo že 15 let specialistični izpit in ko delamo nekaj časa, dobro plačani. Vsekakor je znotraj tega od 30 do 35 odstotkov zdravnikov, ki ne upravičijo tega plačila. Grdo nabijanje zdravnikov na oglasno desko zaradi peščice tistih, ki zaslužijo po deset tisoč evrov in več – torej ogromno v primerjavi s povprečno slovensko plačo – je pripomoglo k slabemu javnemu mnenju glede zdravnikov in zdravstva. Poleg tega pri nas velja, da zdravniške napake ni. V Nemčiji na primer konzorcij zdravstvenih zavarovalnic da dvakrat na leto poročilo, koliko ljudi je utrpelo škodo zaradi zdravniške napake in koliko jih je umrlo. Pri nas tega ni. Tretje je, da oškodovani pacienti sila težko pridejo do odškodnine zaradi zdravniške napake. Četrto, ko enkrat dobiš specialistično licenco, lahko počneš praktično, kar hočeš. Nadzora ni. Poleg tega sodobna omrežja dajejo vpogled v vse. Ljudje vidijo, kaj se dogaja.
Celoten intervju lahko preberete v tiskani izdaji Reporterja.
