V Študijskem centru za narodno spravo, kjer pripravljajo slovesnost ob dnevu spomina, so poudarili, da je Slovenija edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme - fašizem, nacizem in komunizem. Prepričani so, da je zato prav, da se z obeležitvijo tega dneva spominjamo naše preteklosti.
Kot menijo v centru, je obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov še posebej pomembno v času krize, ko upada zaupanje v institucije pravne države in demokracije. Po navedbah centra bo slovesnost na evropski ravni letos potekala v Budimpešti, v Sloveniji pa bo prireditev 27. avgusta v Mekinjah pri Kamniku.
Vlada je 23. avgust za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov razglasila na dopisni seji 8. avgusta letos.
Na razglasitev dneva spomina se je sicer poleg centra odzvalo več organizacij in posameznikov. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije menijo, da to ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, po mnenju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa je evropska in z njo tudi slovenska prihodnost odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev.
Predsednik republike Danilo Türk se je med drugim zavzel za resno obravnavanje preteklosti ter spoštljiv odnos do žrtev vojn in minulega nasilja. Evropska poslanka Romana Jordan (SDS/ELS) pa je prepričana, da se izključevanju, sovraštvu in rasizmu v Evropi lahko izognemo le z ohranjanjem spomina na preteklost ter s težnjo po dokumentiranju in pričevanju.
Na dan 23. avgusta v letu 1939 sta tedanja vodja diplomacij Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, podpisala sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, ki je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Sporazum je bil v veljavi do začetka operacije nemške vojske Barbarossa 22. junija 1941, ko je nemška vojska napadla takratno Sovjetsko zvezo.