Cvetna nedelja okrnjena: brez množic vernikov pri blagoslovu zelenja

Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga po zapisih iz Svetega pisma ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Zato verniki v Katoliški cerkvi na ta dan k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, ki ga spletejo v butare.

Po krščanski simboliki so palmove veje, s katerimi naj bi ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa simbol miru in sprave.

V Evangeličanski cerkvi pa danes končujejo post, s katerim so se pripravljali na veliko noč. Zelenja ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol.

Papež Frančišek bo mašo na cvetno nedeljo daroval v baziliki svetega Petra, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici. Začeli jo bodo ob 10. uri in jo bo na 1. programu prenašala Televizija Slovenija.

Škofje so ob praznovanju letošnjih velikonočnih praznikov tako duhovnike kot tudi vernike pozvali k doslednemu spoštovanju vseh vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa. V cerkvah še vedno velja, da se lahko zbere po en vernik oziroma ena družina na vsakih 30 kvadratnih metrov površine, na prostem pa se lahko zbere do največ 10 vernikov ali družin, ki imajo maske in upoštevajo priporočeno razdaljo. Ta pravila veljajo tudi za blagoslov zelenja.

Od petka so sicer z vladnim odlokom znova dovoljena bogoslužja na prostem, pri čemer je treba za enega udeleženca ali družino zagotoviti najmanj 10 kvadratnih metrov prostora. Če se lahko zagotovi vsaj dva metra varnostne razdalje med udeleženci oz. med člani gospodinjstev, uporaba mask ni nujno potrebna, je pa priporočljiva.