Čufer o zakonu o SDH: Lahko bi bil boljši, »ni pa čista katastrofa«

Glede dejavnosti vlade v odhajanju na področju prestrukturiranja bančnega sektorja Čufer računa, da se bodo počasi začeli kazati rezultati tega procesa. "Večina teh procesov je že v teku. Za nadaljevanje tega ne potrebujemo parlamenta," je poudaril ter dodal, da sta glede bančnih dokapitalizacij odprta še postopka glede Abanke in Banke Celje, da pa ima vlada tu vsa potrebna pooblastila, "da lahko to odpelje do konca".

"Vse ostale stvari so pa zdaj pravzaprav na bankah, na slabi banki, na podjetjih, da se ti postopki izpeljejo," je še navedel minister.

Glede zakona o SDH je Čufer ocenil, da bi zakon o državnem holdingu sicer glede na pričakovanja lahko bil malo boljši, "ni pa čista katastrofa". Zakon bo zdaj treba operacionalizirati in opraviti klasifikacijo vseh podjetij v državni lasti, je dodal.

Izhodišča so pripravljena, pogovarjali pa so se tudi s predstavniki strank. "Zdaj čakamo, da vidimo, ali bo zdaj še konsenz okoli tega, da se to še pravzaprav odpelje pred volitvami, ali pa je boljše, da se počaka po volitvah," je še pojasnil minister, ki opravlja tekoče posle.

Izmed prvih 15 podjetij, ki jih je vlada uvrstila na seznam za privatizacijo, sta v primeru Heliosa in Fotone transakciji že zaključeni, za Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana pa se bodo v kratkem začele pripravljati nezavezujoče ponudbe, je navedel Čufer.

Sicer pa je minister poudaril, da ima SDH v primeru omenjenih 15 družb vsa pooblastila, da prodajne postopke izpelje do konca, tako da bodo stvari tu tekle relativno nemoteno. Glede prihodnjega dogovora o klasifikaciji naložb pa je Čufer ocenil, da bo sicer verjetno prišlo do določene zamude, ampak da bodo tudi to izpeljali.

Je pa minister, ki opravlja tekoče posle, opozoril, da fiskalna konsolidacija in volitve ne gredo najbolj skupaj. Tako je ocenil, da "je dobro, da pravzaprav imamo volitve čim hitreje in da potem lahko nova vlada gre v to smer. Katera koli vlada bo, kakršna koli struktura, vsaka bo prisiljena v to fiskalno konsolidacijo".

Čufer je še napovedal, da mehanizmi za zmanjševanja javnega dolga in za doseganje normalnega zadolževanja obstajajo. Ko se bo slaba banka razgrajevala in zmanjševala, se bo tako manjšal tudi javni dolg, poleg tega pa je moč računati na okoli milijardo evrov zmanjšanja dolga iz naslova privatizacije omenjenih 15 podjetij.

Je pa minister, ki opravlja tekoče posle, opozoril na pomanjkanje strukturnih ukrepov glede dolgoročnega zmanjšanja porabe. Tako se bo moral prihodnji minister lotiti izdatkov v javnem sektorju, potrebna pa bo tudi debata o tem, kako obsežen javni sektor hočemo, je prepričan Čufer. Kot primer je navedel zdravstveni sistem, kjer minister meni, da je denarja dovolj, da pa zanj premalo dobimo in bi zato morali celoten sektor drugače organizirati.

Čufer je bil kritičen tudi do po njegovem preveč rigidnega sistema plač v javnem sektorju ter tudi načina razdeljevanja kohezijskega denarja. Ta je bil do zdaj po njegovem mnenju porabljen neracionalno, dodeljena nepovratna sredstva pa bi bilo treba v prihodnje spremeniti v povratna. S tem bi po njegovem tudi dosegli selekcijo pravih, produktivnih projektov, ki se lahko poplačajo.

Čufer je sicer prepričan, da struktura slovenskega gospodarstva ni slaba, saj je precej heterogena. Kljub temu bo treba bistveno več delati na konkurenčnosti.