Na Brezju z baziliko, tem slovenskim Marijinim narodnim svetiščem, po svetem Janezu Pavlu II. enem izmed duhovnih »zemljepisov ver,«, je najbolj živahno na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Med verujočimi je znan kot veliki šmaren in velja za enega od najstarejših Marijinih praznikov, saj sega v čas pred četrtim stoletjem. Romarji, med njimi verujoči in iskalci, ne le iz Slovenije, temveč tudi od drugod, radi prihajajo dan poprej, ko se začne češčenje z večerno sveto mašo.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o ganljivem prizoru ob obisku romske družine; o dotiku mistike na Brezjah; o tudi milosti, ki jih je bila deležna umetnica Maša Bersan Mašuk; kako je podoba Marije ostala nepoškodovana med požarom v vesolju; o začetkih pričevanj o pomoči Marije Pomagaj; o mamici, ki so ji povedali, da sin ne vidi, ne sliši, da ne bo nikoli hodil; o čudežu, ki ga je doživela Romina Schwarzlin, ki se ji je povrnil vid; o uslišanih bolnikih s Pediatrične klinike.
Čudeži z Brezij: pričevanja o ozdravitvah pri Mariji Pomagaj
Kdor obišče Brezje, »največje duhovno zdravilišče med Slovenci«, kot je zanj dejal svetniški duhovnik Anton Strle, ne more ostati ravnodušen. Milostna podoba Marije Pomagaj, ki jo je po zaobljubi domnevno leta 1814 ustvaril slikar Leopold Layer (1752–1828), že več kot dvesto let nagovarja množice in vsakega posameznika posebej.