Cimos je bil lakmusov papir za razumevanje načina, kako bo vlada pod vodstvom Alenke Bratušek izpeljala privatizacijo slovenskega gospodarstva, ki ga od nas zahteva Evropa. Država je v tem primeru prezadolženemu podjetju ponudila garancijo za bančno posojilo. Cimos je bil tako deležen garancije v višini 35 milijonov evrov, minister Stepišnik in državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič sta podobno strategijo nadaljevala tudi v drugih primerih reševanja prezadolženih podjetji.
Prejšnji teden je vlada tako odobrila novo garancijo, tokrat podjetju Mariborska livarna Maribor (MLM). Gre za poroštvo v višini 5,1 milijona evrov, znesek svežih likvidnih sredstev, ki jih MLM potrebuje za preživetje. Podjetij, ki potrebujejo državno pomoč, je seveda nič koliko. Vse bolj odmeven postaja primer Peka, tudi Mura je že spet v kalnih vodah. Da ne govorimo o načrtih, o katerih je v javnosti govoril državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič – da bi bilo treba obuditi gradbeni sektor, in to z obujanjem (od mrtvih) takih podjetij, kakršno je bilo Primorje. O tem se je veliko govorilo, zanimivo pa je pogledati tudi pravno plat teh zgodb: kakšen je postopek reševanja in kakšna je lahko državna pomoč za prezadolžena podjetja?
Sočasno s sprejetjem sanacijskega predloga za koprski Cimos so poslanci v DZ tudi spremenili zakonodajo o dodeljevanju državnih pomoči, ki je tako postala nekoliko bolj prilagodljiva. Nekateri so jo, ker je nastala prav zaradi reševanja Cimosa, poimenovali tudi Cimosova zakonodaja. Gre pa za nekoliko širši okvir, ki bi lahko prišel v poštev za številna druga podjetja v težavah. Nedavno sprejete spremembe uvajajo tri novosti. Državno pomoč bodo odslej lahko prejele tudi družbe, ki so v več kot 25-odstotni državni lasti.
Druga novost, ki je najpomembnejša, pomeni, da bo višina pomoči posamični družbi neomejena, doslej je znašala največ 10 milijonov evrov. Tretja novost pa je ta, da bo odslej možno poleg standardnih oblik državne pomoči (posojilo, subvencija, subvencioniranje obrestne mere in poroštvo) izkoristiti tudi konverzijo kreditov ali garancij v lastniški delež. Kaj to pomeni? Podjetje bo lahko posojilo oziroma garancijo, ki je ne bo sposobno vrniti, spremenilo v lastniški delež v korist upnika. Na tak način bi država po garancijah lahko tudi vstopala v lastniško sestavo posamezne družbe.
Mejnik pri državnih pomočeh je vsota 10 milijonov evrov: če bi država hotela posameznemu podjetju nameniti vsoto, ki presega ta znesek, bi morala za to najprej prejeti blagoslov Evropske komisije. To bi lahko povzročilo nekaj težav pri reševanju, ker je evropsko odločanje nekoliko daljše in traja več mesecev. Ko bi bilo v teh primerih posojilo ali poroštvo spremenjeno v lastniški delež, naj bi Evropa zahtevala, da pri taki dokapitalizaciji sodeluje vsaj še en zasebni investitor.