Predor, ki od portala do portala meri 8019 metrov, pri čemer je rudarske dolžine 7864 metrov, je na slovenski strani dolg 3750 metrov. Njegova gradnja se je začela avgusta 1986. Za preboj, za katerega je bilo porabljenih 274 ton eksploziva, pa je 213 delavcev potrebovalo 1021 dni. Predor so slavnostno odprli 1. junija 1991, promet pa je po njem stekel dan kasneje.
Predor Karavanke, ki je bil ob izgradnji deveti najdaljši avtocestni predor v Alpah in 16. na svetu, je bil že v osnovi načrtovan kot dvocevni predor, a je bilo kasneje ugotovljeno, da so prometne zahteve nižje od pričakovanih. Zato je bila sprejeta odločitev, da se najprej zgradi ena cev.
Izreden porast sezonskega prometa skupaj z nekoliko neposrečeno rešitvijo prezračevanja in nerešenim konceptom evakuacije so že po dobrem desetletju od odprtja predora privedli do odločitve o nujnosti nadgradnje predora, skozi katerega se je v 25 letih peljalo več kot 52 milijonov vozil. Odločitev o izgradnji druge predorske cevi pa je pospešila tudi evropska varnostna direktiva.
Tako je sedaj v pripravi državni prostorski načrt za umestitev nove cevi, ki bo na slovenski strani dolga 3530 metrov, in manjkajoče polovice avtoceste v dolžini 620 metrov. Načrt bo predvidoma sprejet do konca junija in bo podlaga za pridobivanje potrebnih zemljišč in pripravo projektne dokumentacije.
Gradnja se bo predvidoma začela leta 2018, odvisno od pridobitve gradbenega dovoljenja in od uspešnosti razpisa za pridobitev izvajalca gradbenih del. Končana naj bi bila leta 2021, ko se bodo začela izvajati sanacijska dela v starem delu predora. Obe cevi pa bi bili lahko operativni do leta 2023. To bo povečalo pretočnost in odpravilo pogoste zastoje.
Predor Karavanke, ki naj bi stal več kot 150 milijonov evrov, se tako 30 let od začetka gradnje ponovno postavlja v ospredje slovenske gradbene industrije. Dograditev predora bo še zahtevnejša od njegove izgradnje, in sicer zaradi medsebojnega vpliva dveh cevi, meni projektant pri številnih najzahtevnejših projektih doma in v tujini Marko Žibert.
Kot je pojasnil za STA, so te vplive že zaznali, zato morajo biti zelo previdni in si ne smejo privoščiti napak. Zaradi tega bo gradnja morda tudi nekoliko počasnejša, kot bi bila sicer. Trenutno potekajo nujne geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave. Pred 30 leti metode preiskave namreč niso bile tako dobre, da bi razkrile vse karakteristike, potrebne za dograditev.