Černač: Vinjete se dražijo, Dars pa izgubi 20 milijonov letno od cestninjenja tovornih vozil

Černač je v pobudi izpostavil na trend dražitve vinjet. Ob uvedbi vinjetnega sistema v Sloveniji leta 2008 je cena letne vinjete znašala 55 evrov, že v naslednjem letu pa se je zvišala za več kot 70 odstotkov. Če bo prišlo do podražitve, omenjene v medijih, se bo cena letne vinjete v štirih letih podvojila s 55 evrov na 110 evrov, je zapisal poslanec.

Slovenske vinjete so v letu 2009 po njegovih besedah postale najdražje v Evropi, kjer vinjetni sistem pozna osem držav. Trenutno je Slovenija po ceni letne vinjete druga najdražja v Evropi, je dodal. Za primerjavo Černač navaja občutno nižje cene lene vinjete v Avstriji (78 evrov), Švici (33 evrov), Romuniji (28 evrov) in Bolgariji (34 evrov).

Slovenija pa ima najdražje tedenske in mesečne vinjete v Evropi, je opozoril poslanec SDS. Kot je pojasnil, je treba v Avstriji za deset dni plačati osem evrov, na Slovaškem pa deset evrov. V Romuniji je medtem treba za teden dni odšteti tri evre. Cena slovenske mesečne vinjete je na ravni romunske, bolgarske in švicarske letne vinjete, je poudaril.

Černač izpostavlja dejstvo, da so vse podražitve vinjet sprejele leve vlade. Pahorjeva vlada je po njegovih besedah 72-odstotno podražitev opravičevala s tem, da je bil takratni sistem vinjet diskriminatoren do tujcev. Sedanja vlada pa podražitev utemeljuje z reševanjem prezadolžene Družbe za avtoceste v RS (Dars), je navedel in dodal, da je prihodek Darsa z naslova vinjet vsako leto višji.

V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo po navedbah medijev, ki jih je nanizal, prodanih za odstotek več letnih in mesečnih vinjet kot v enakem obdobju lani, prodaja tedenskih vinjet pa se je povečala za pet odstotkov. Ob tem je opozoril, da je predvidena tudi uvedba novega, dražjega vinjetnega razreda za lahka gospodarska vozila, kar da bo najbolj prizadelo male podjetnike, mala podjetja in obrtnike.

Glede na navedene razloge Černač podražitev vinjet označuje kot napačno odločitev in dodaja, naj vlada od Darsa zahteva bolj gospodarno vedenje.

Prepričan je, da bi se moral Dars preseliti v lastne prostore, bolj izkoristiti lastne kadrovske vire in z uvedbo satelitskega elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za vozila nad 3500 kilogramov pobrati cestnino od vseh najtežjih tovornih vozil. Tu se namreč po podatkih Darsa vsako leto izgubi približno 20 milijonov evrov.

Za odplačevanje kreditov, ki bo kritično v letih med 2014 in 2018, pa Černač predlaga ureditev, ki bo breme bolj enakomerno razporedila na celotno obdobje trajanja koncesije oz. stavbne pravice.