Jelinčič trdi, da je zaradi Cerarjevih groženj zapustil sestanek o tožbi proti Hrvaški

Dodal je, da med parlamentarnimi strankami obstaja konsenz, da je treba to tožbo dokončno pripraviti. Na današnjem sestanku so tako govorili predvsem o glavnih elementih tožbe, glede katerih po Cerarjevih besedah ni bilo nasprotovanja, so pa bile posamezne prošnje za dodatna pojasnila. Na koncu je prevladalo prepričanje, da je prav, da vodje parlamentarnih strank in člani novega OZP razpravo o arbitražni tožbi opravijo še enkrat.

O drugih temah, kot je npr. NLB in migracije, k čemur je Cerarja pozval predsednik SDS Janez Janša, na današnjem sestanku niso govorili, je na novinarski konferenci sporočil Cerar. Hkrati je napovedal, da naj bi o tem govorili na novem srečanju, ki bo predvidoma v torek dopoldan.

Vlada tako v četrtek še ne bo sprejela odločitve za tožbo proti Hrvaški, se bo pa seznanila z elementi tožbe, je še dejal premier.

Na vprašanje, ali to pomeni, da bo vlada tožbo vseeno vložila do 10. julija, kot je predhodno napovedal, je Cerar odgovoril, da bo vlada poskušala uloviti ta rok.

Današnjega sestanka so se udeležili predsedniki SDS Janez Janša, LMŠ Marjan Šarec, SD Dejan Židan, NSi Matej Tonin, DeSUS Karl Erjavec, SNS Zmago Jelinčič, ter predsednica SAB Alenka Bratušek in Matej T. Vatovec iz Levice.

Jelinčič je sestanek predčasno protestno zapustil. V izjavi za novinarje je kot razlog navedel domnevne Cerarjeve grožnje, kar je slednji na novinarski konferenci zanikal.

Cerar je današnji sestanek s parlamentarnimi strankami sklical, ko je Evropska komisija v ponedeljek po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji. Cerar je še isti dan napovedal, da bo Slovenija vložila tožbo sama.

Cerarjeva vlada je že ob začetku postopka po 259. členu pogodbe o delovanju EU marca letos že dobila podporo v državnem zboru, da lahko v imenu Slovenije nadaljuje s postopkom vložitve tožbe, če Evropska komisija primera ne bo prevzela sama in če Slovenija še ne bo imela vlade s polnimi pooblastili.

V parlamentarnih strankah so bili v prvih odzivih po ponedeljkovi odločitvi Evropske komisije večinoma še vedno načelno naklonjeni tožbi Hrvaške pred Sodiščem EU. Bili so tudi previdni glede hitenja, saj načeloma Slovenija za vložitev tožbe nima nobenega roka več. Nekateri pravni strokovnjaki so v medijih tudi opozorili, da bi bilo morda dobro počakati na naslednjo vlado.

Židan je pred današnjim srečanjem v izjavi za novinarje izrazil željo, da bi ohranili enotnost političnih strank glede arbitraže. Po njegovi oceni je namreč to tisto, kar Sloveniji pri arbitražni zgodbi daje moč.

Jelinčič je bil do vložitve tožbe proti Hrvaški in do slovenskih mednarodnih pravnikov zelo kritičen in se je zavzel za odstop od arbitražne razsodbe, "tako kot je to naredila Hrvaška".

Vatovec je menil, da bi bila vložitev tožbe proti Hrvaški preuranjena. Šarec pa je dejal, da bi odločitev o vložitvi tožbe prepustil strokovnjakom. Ostali predstavniki političnih strank niso dajali izjav.

Arbitražno sodišče je 29. junija lani objavilo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. Hrvaška vztraja, da je iz arbitražnega postopka izstopila, in Sloveniji ponuja dvostranski dogovor.

Slovenija vztraja, da se je mogoče pogajati zgolj glede načinov implementacije arbitražne razsodbe. Ker pa Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe po mnenju Slovenije krši evropsko pravo in onemogoča Sloveniji, da ga izvaja, se je Slovenija odločila, da pravico poišče na Sodišču EU.