Cerar napoveduje »mavrično« vlado v septembru

Cerar, katerega stranka je relativna zmagovalka nedeljskih volitev in je tako najverjetnejši novi mandatar, predvideva, da bi se koalicijska usklajevanja lahko začela prihodnji teden, saj da morajo biti vsaj obrisi nove koalicije jasni do začetka avgusta oz. ustanovne seje DZ. Upa sicer, da bo koalicija oblikovana že v avgustu, nova vlada pa v septembru.

Cerar še ne želi razkriti, katere od strank bodo dobile vabilo na usklajevanja, je pa zatrdil, da se bodo pogovarjali z vsemi strankami. V SMC se sicer še niso opredelili do tega, kakšno vlado bi najraje imeli, a bi si Cerar osebno želel "ne le enobarvno vlado".

Komunikacijo bodo vzpostavili tudi s SDS, a se SMC z njimi v koaliciji ne vidi. "Ne more biti koalicijski partner tisti, ki zanika temelje pravne države," je povedal Cerar in izrazil obžalovanje, da SDS zdaj uporablja "neke absolutno preostre besede pod ravnjo politične kulture" z izjavami, kot je ta, da so bile volitve nelegitimne.

Tudi predsednik republike Borut Pahor se je odzval na nedeljske izjave SDS, da volitve niso bile poštene, zato njihov rezultat ni bil legitimen. Pahor je izid volitev označil kot legitimen, zmago Cerarja pa kot prepričljivo. Po njegovem mnenju se morajo zmagovalci in poraženci s tem sprijazniti in strinjati, saj bi bilo zelo slabo za državo, če bi del poslancev blokiral delo parlamenta. Sicer pa predsednik republike za Slovenijo končno vidi luč na koncu tunela.

Cerar se zaveda, da proces koalicijskih pogovorov zagotovo ne bo enostaven, neznank pa je še polno. Poudaril je, da ne bodo zavlačevali, a da se tudi ne sme hiteti in posledično sprejemati slabih rešitev, saj je treba oblikovati kakovostno in stabilno vlado.

Med ključnimi vprašanji ob sestavljanju nove koalicije bo zagotovo privatizacija, a pomembna področja so tudi konsolidacija javnih financ, zdravstvena reforma, področje sociale, pa tudi druga vprašanja, denimo znanost in kultura, je dejal Cerar. S tem, da bi iskal dvotretjinsko večino v DZ, pa se ne obremenjuje. Po njegovem mnenju mora vlada imeti vsaj toliko podpore, da lahko normalno deluje.

Stranke, ki večinoma analizirajo svoj rezultat na volitvah, se še niso opredelile, ali so naklonjene vstopu v koalicijo s SMC. Sta pa tako predsednik DeSUS Karl Erjavec kot predsednica NSi Ljudmila Novak, ki imata v parlamentu skupaj 15 poslancev, dejala, da v vlado ne silita.

V DeSUS, ki je na volitvah dobila več kot desetodstotno podporo, bodo vztrajali pri usklajevanju pokojnin v primeru gospodarske rasti ter pri regresu za upokojence. Glavni poudarki programa NSi, od česar ne mislijo odstopiti, pa je nadaljnja privatizacija, poenostavitev postopkov ter nižji davki.

Po nekaterih informacijah naj bi imeli zvečer neformalni sestanek tudi v SLS, ki je po trenutnih podatkih tik pod parlamentarnim pragom, zato je pričakovati, da bodo v stranki pred konkretnejšimi odločitvami počakali na uradne rezultate volitev.

Predvidoma v prihodnjih dneh se bodo vrstili sestanki oziroma seje organov ostalih strank. Kot je pojasnil dolgoletni poslanec SDS Andrej Vizjak, se organi SDS po volitvah še niso sestali. So pa trije evropski poslanci iz vrst SDS evropske kolege ob začetku plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu opozorili na kršenje človekovih pravic in nelegitimnost nedeljskih volitev v Sloveniji.

Vizjaku se sicer, kot trenutno kaže, ni uspelo prebiti v parlament, je pa to uspelo njegovemu 'šefu', predsedniku SDS Janezu Janši, ki prestaja zaporno kazen. Kot kaže, potrditev mandata Janši ni vprašljiva, vprašanje pa je, če ga bo obdržal.

Izidi glasovanja po pošti iz tujine, ki bi v teoriji lahko še premešali karte v parlamentu, bodo znani 21. julija. Včeraj so v 88 okrajnih volilnih komisijah tudi preštevali glasovnice, ki so prispele po pošti iz Slovenije, izid bo Državna volilna komisija objavila danes dopoldne.

Sicer pa statistike poslancev, ki bi se po trenutnih rezultatih prebili v DZ, pa kaže, da je bilo izvoljenih 32 žensk oziroma dobrih 35 odstotkov vseh poslancev, kar je največ v primerjavi z minulimi mandati. Poslanke prihajajo iz vseh strank, ki so se uvrstile v parlament, največ pa jih je bilo izvoljenih na listi SMC.

Novoizvoljeni poslanci so v povprečju stari 48 let. V povprečju najstarejši so bili izvoljeni na listi DeSUS, najmlajši pa prihajajo iz Združene levice. Najmlajši poslanec šteje 24 let in je bil izvoljen na listi SDS, najstarejša pa je 70-letna poslanka DeSUS. Med novimi poslanci prevladuje visokošolska oz. univerzitetna izobrazba, kar nekaj je doktorjev znanosti.