V javnosti se je pojavilo že nekaj imen o možnih naslednikih Setnikar Cankarjeve, ki je odstop ponudila zaradi očitkov glede honorarnih zaslužkov na fakulteti za upravo. Vabilo v vladno ekipo naj bi prejela tudi državna sekretarka na šolskem ministrstvu Andreja Barle Lakota, ki je bila po poročanju medijev Cerarjeva favoritinja za ministrico že pred Setnikar Cankarjevo, a je takrat položaj zavrnila.
Na šolskem ministrstvu tega niso komentirali. Kot so pojasnili za STA, je izbira novega ministra v pristojnosti predsednika vlade. V Cerarjevem kabinetu pa so zagotovili, da premier o kandidatih še razmišlja, odločitev pa bo sprejeta v najkrajšem možnem času.
Očitki glede honorarnih zaslužkov te dni letijo tudi na finančnega ministra. Ta včeraj v Bruslju ni komentiral višine svojih honorarjev. Kot je pojasnil, mora višino vseh svojih honorarjev še sešteti, pri čemer ne ve, ali sploh še ima vso dokumentacijo.
Poudaril je, da si je kot dekan ekonomske fakultete izjemno prizadeval za čim več projektov in programov poleg rednih, financiranih iz javnih sredstev, kar je fakulteti zagotovilo kakovost, mednarodne povezave in odlične rezultate. Ekonomska fakulteta je po Mramorjevih besedah v njegovem času s tovrstnimi dejavnostmi zagotavljala od 10 do 60 odstotkov dohodkov.
Sistem honorarjev se ministru ne zdi sporen, podobnega pa poznajo tudi drugje. Kot je pojasnil, povsod po svetu odlične strokovnjake spodbujajo, da ne učijo in raziskujejo samo v okviru fakultete, ampak se čim bolj udeležujejo projektov zunaj fakultete in delajo za trg.
Mramor je ocenil, da je odstop ministrice Stanke Setnikar Cankar zaradi očitkov o visokih honorarjih napačen signal. "Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji. V tržni ekonomiji pač poskušamo razviti največjo možno kakovost in jo ponuditi trgu. Nismo več v komunizmu," je poudaril.
Predsednik vlade je na Bledu ob robu konference Zlati kamen novinarjem pojasnil, da z Mramorjem še nista imela časa govoriti. Je pa zagotovil, da se bo z okoliščinami seznanil. Mramorjeva pojasnila čakajo tudi v koaliciji.
Da bi moral Cerar ravnati enako kot v primeru Setnikar Cankarjeve, če se izkaže, da je pri njegovih zaslužkih šlo za podobne zadeve, meni poslanec SMC Marko Ferluga. V poslanski skupini največje vladne stranke medtem izpostavljajo potrebo po sprožitvi ponovnega premisleka o optimalni ureditvi obstoječega sistema. V včerajšnji razpravi v poslanski skupini so opozorili še, da je podobne prakse kot v visokem šolstvu moč zaslediti tudi v ostalih delih javnega sektorja.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han verjame, da se bosta Cerar in Mramor o honorarjih pogovorila in da bo imel Cerar enake vatle za vse. Po ocenah Hana bo sicer takšnih razkritij vsak dan več in bo tudi vse težje dobiti kompetentne in strokovne ministre.
Tudi poslanec DeSUS Uroš Prikl meni, da morajo za vse veljati enaka merila. Se je pa Prikl zavzel za odpravo anomalij, ki omogočajo, da nekateri v javnem sektorju poleg dobrih plač zaslužijo tako velike zneske.
Za sistemsko ureditev honorarjev sta se zavzeli tudi ljubljanska in mariborska univerza. Na ljubljanski univerzi so za STA pojasnili, da proučujejo možnosti za preglednejše urejanje tega področja, vključno z izdajanjem dovoljenj za delo in soglasij pri ustanavljanju s. p. in gospodarskih družb. Na mariborski univerzi pa so med drugim pojasnili, da so s sprejetjem enotnega cenika za izplačilo po avtorskih in podjemnih pogodbah v letu 2011 višino izplačanih honorarjev zmanjšali za več kot tretjino.
Prizadevanja, da bi se položaj glede avtorskih in podjemnih pogodb razčistil, so pozdravili tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije. V včerajšnjem sporočilu za javnost so se tudi odzvali na izjave Setnikar Cankarjeve, da gre pri honorarjih predvsem za denar iz tržne dejavnosti fakultete in ne iz javnih sredstev.
Tržnih prihodkov ljubljanske fakultete za upravo, ki jih niso nakazali posredni ali neposredni proračunski uporabniki, je bilo v letih 2013 in 2014 okoli 50.000 evrov, so navedli v komisiji. Podatke za pretekla leta še pripravljajo.
Na fakulteti za upravo pa so zatrdili, da so v teh letih ustvarili 102.802 evra iz tržne dejavnosti, skupaj z ostalimi neproračunskimi sredstvi pa 1,15 milijona evrov. Največ neproračunskih prihodkov so pridobili z izvajanjem izrednega študija v desetih centrih po državi, so pojasnili.
Razlaga Setnikar Cankarjeve, da njeni honorarji izhajajo iz tržnih dejavnosti, pa ni prepričala glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimirja Štruklja. Kot meni, je nesprejemljivo, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor jemljejo zgolj kot ozadje svojega zaslužkarstva. Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebne fakultete, je dodal na novinarski konferenci. Pristojne je pozval, naj raziščejo vse vidike zaslužkarstva posameznikov v javnem sektorju, in izrazil pričakovanje, da bo politika namesto politične histerije in rokohitrstva pripravila sistemske izboljšave.