De Maiziere je v pogovoru za Stuttgarter Nachrichten, ki je bil objavljen v nedeljo na spletu, nakazal možnost, da bi Nemčija v skladu z dublinsko uredbo begunce v prihodnje vračala v Slovenijo in na Hrvaško. Kot je pojasnil, vračanje v Grčijo in Madžarsko ni mogoče, saj obravnava beguncev tam po oceni več sodišč ni primerna, pri Hrvaški in Sloveniji pa teh ovir ni.
Cerar je na novinarsko vprašanje glede te izjave včeraj izpostavil, da se je kanclerka Merklova nanjo že odzvala, "konkretno" in "z dejanji". Notranjemu ministru je namreč odvzela pooblastila "in s tem zelo jasno pokazala, kaj si misli o njegovih izjavah".
S tem je imel Cerar v mislih torkovo potezo Merklove, ki je usklajevanje odziva na begunsko krizo zaupala vodji svojega kabineta Petru Altmaierju, potem ko je bilo begunsko vprašanje pred tem izključno v rokah notranjega ministra.
Kot je ob tem komentiralo več nemških medijev, med drugim Handelsblatt, je Merklova de Maizieru s tem odvzela njegovo najpomembnejšo nalogo, ta poteza pa ni bila presenečenje, saj se je v zadnjih tednih pokazalo, da minister izzivu ni kos.
Slovenski premier je sicer še povedal, da je takoj, ko je slišal za izjave de Maiziera, notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar naročil, naj stopi v stik z nemškim ministrstvom in pridobi točne informacije. Obenem je napovedal, da bo sam o tem z Merklovo zagotovo govoril na vrhu EU konec prihodnjega tedna.
Izpostavil je še, da "Nemčija zaenkrat vsekakor še ni zaprla meja", in pričakuje, da jih tudi ne bo. Vsekakor pa bo Slovenija, kot je zagotovil, "ostala na popolnoma isti liniji kot doslej" - za begunce bo ustrezno humanitarno poskrbela, jim ne bo preprečevala poti naprej in bo obenem ostala varuh schengenske meje ter izvajala nadzor na meji s Hrvaško.
Zunanji minister Karl Erjavec je medtem včeraj ob prihodu na sejo odbora DZ za zunanjo politiko zatrdil, da se za zdaj ne bo zgodilo, da bi Nemčija začela vračati begunce. Te bojazni po njegovih besedah ni.
Kot je še povedal, na četrtkovi mednarodni konferenci o sredozemsko-balkanski begunski poti v Luxembourgu, na kateri je bil prisoten tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, o morebitnem zapiranju meje v Nemčiji ni bilo govora. Ta odločitev bo po mnenju Erjavca verjetno znana v četrtek na vrhu EU, saj je bistveno, kaj bo o tem rekla Merklova.
Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen je medtem v zvezi z begunskim valom na skupni novinarski konferenci s Cerarjem posvaril, da se bo ta še nadaljeval. Begunsko krizo je označil kot ogromen izziv, za katerega ni hitrih in lahkih rešitev ter s katerim se lahko države članice EU spopadejo le skupaj.
Kot je med drugim izpostavil, morajo države sodelovati in si pravično porazdeliti begunsko breme, "zastonjkarjev" ne more biti. Izpolniti moramo svojo človeško odgovornost in pomagati tistim, ki si to zaslužijo, obenem pa vračati tiste, ki si mednarodne zaščite ne zaslužijo.