Po berlinskem pokolu se bo Nemčija lotila reforme varnostnih služb

Te med drugim predvidevajo večje pristojnosti zveznih oblasti v obveščevalni dejavnosti in pospešitev izgona migrantov, ki se jim zavrne prošnja za azil. Načrte je minister predstavil v luči terorističnega napada v Berlinu 19. decembra.

Ta napad s tovornjakom na božični sejem, v katerem je umrlo 12 ljudi, je med drugim razkril tudi pomanjkljivosti znotraj varnostnih služb, de Maiziere pa je v prispevku za današnjo izdajo časnika Franfkurter Allgemeine Zeitung predložil obrise za njihovo reformo.

V Nemčiji si od konca nacizma pristojnosti na področju policije in nadzora delijo zvezna država in 16 dežel, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.

Glede na de Maizierove predloge pa bi zvezne obveščevalne agencije od zveznih dežel po novem prevzele operacije nadziranja in pooblastila za deportacijo neuspelih prosilcev za azil, prav tako pa bi se okrepile pristojnosti zvezne policije.

S t. i. novim redom v varnostnih strukturah, ki jih je predstavil notranji minister, naj bi Nemčija odgovorila na izzive, ki jih prinašata terorizem, velik dotok prosilcev za azil in kibernetski napadi. Za to je potrebno zveznim oblastem po prepričanju ministra podeliti občutno več pristojnosti, kot jih imajo sedaj.

Poleg že naštetega je de Maiziere predlagal tudi oblikovanje kriznega centra za vse službe, ki se ukvarjajo z vprašanji migrantov in boja proti terorizmu.

"Federalizem krepi državo in ustvarja potrebno bližino, ko gre za regionalne zadeve. A varnost na zvezni ravni morajo krmiliti tudi zvezne oblasti," je zapisal minister.

"Zvezna država ni pripravljena na katastrofe na nacionalni ravni", kot je bila tista 19. decembra v Berlinu, je nadaljeval minister in obžaloval, da so pristojnosti v boju proti mednarodnemu terorizmu razdrobljene.

"Potrebujemo enotna pravila in boljše usklajevanje," je poudaril, pri čemer se je nanašal predvsem na nadzor posameznikov, ki so označeni za nevarne.

Kot je pojasnil, da je ukrepanje zvezne policije trenutno omejeno na železniške postaje, letališča in nadzor na mejah, a sedaj je po njegovem mnenju čas, da se na novo preuči nemški varnostni ustroj.

Po mnenju de Maiziera bi morali vzpostaviti tudi posebne zvezne centre, v katerih bi več dni ali tednov zadrževali neuspele prosilce za azil, dokler se jih ne bi izgnalo.

Na ministrove predloge so se danes že odzvali v več nemških deželah in jih zavrnil - med njimi tudi v tistih, ki jih vodijo ministri iz de Maizierovih krščanskih demokratov (CDU).

Hessenski notranji minister Peter Beuth (CDU) je de Maizierove načrte označil za nesmisel, češ da bi spodkopali zaupanje državljanov v dežele, pa tudi odprli vprašanje o celotnem varnostnem ustroju države, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Tudi notranji minister v Berlinu Andreas Geisel, ki je član socialdemokratov (SDP), se je izrekel proti nadaljnjih centralizaciji varnostnih pooblastil na zvezni ravni.

Po njegovem mnenju so deželne varnostne službe bolje opremljene za hitrejšo identifikacijo lokalnih skrajnežev, zaradi česar so sposobne tudi hitreje ukrepati kot manj odzivne osrednje oblasti.

Do de Maizierovih načrtov je bil kritičen tudi podkancler Sigmar Gabriel (SDP).

Po napadu na božični sejem v Berlinu se je kmalu razkrilo, da se je osumljenemu zanj, Tunizijcu Anisu Amriju, uspelo izmuzniti nadzoru mreže varnostnih služb.

Amri, ki je prisegel zvestobo skrajni Islamski državi, je bil pod nadzorom nemških varnostnih služb od marca, a je nato nemška policija septembra nadzor opustila v prepričanju, da gre zgolj za manjšega preprodajalca mamil.

Kot človeka, ki so mu zavrnili prošnjo za azil, bi ga morali že pred meseci izgnati, a je Tunizija potrebne dokumente posredovala šele po napadu v Berlinu.

De Maiziere je tesen zaveznik kanclerke Angele Merkel, ki se bo na jesenskih parlamentarnih volitvah potegovala za četrti mandat. Njena vlada se je po napadu 19. decembra znova znašla pod plazom kritik zaradi ohlapnega nadzora na mejah, zaradi katerega je v državo od leta 2015 vstopilo več kot milijon prosilcev za azil, med njimi kljub varnostnih pomislekom tudi teroristični osumljenec Amri.