"Če že pranja denarja nismo mogli dokazati, kako naj bi šele dokazali financiranje terorizma?"

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM, je na včerajšnjo sejo povabila 10 prič, večinoma iz organov pregona, ki so se ukvarjali s primerom Farrokh, v katerem naj bi se preko NLB iz oprala milijarda dolarjev iz Irana.

Albert Černigoj z uprave kriminalistične policije, ki se je ukvarjal s tem primerom, je članom komisije pojasnil, da so pravnomočne obsodbe v EU zaradi financiranja terorizma zelo redke, saj gre za zelo kompleksne postopke. Tudi v tem primeru niso našli dokazov o pranju denarja. "Če že pranja denarja nismo mogli dokazati, kako naj bi šele dokazali financiranje terorizma," je vprašal člane komisije.

Černigoj ni pristal na očitke, da preiskovalci niso storili dovolj pri preiskavi tega primera. Kljub temu da ni bilo dokazov za kaznivo dejanje pranja denarja, pa so kriminalisti in policisti po njegovih besedah storili vse, da bi lahko dokazali kakršnokoli drugo kaznivo dejanje. "Delovali smo več kot strokovno in profesionalno," je poudaril.

Vodjo sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič je pojasnil, da ni dobil odveze molčečnosti, saj ga generalni direktor policije te lahko odveže le na podlagi predloga sodišča, zato je lahko podal le najosnovnejše informacije o primerih.

Glede primera suma pranja denarja v NLB je dejal, da je bila zadeva preverjena na več ravneh. "Sam prenos denarja ni kazniv, kaznivo je tisto dejanje, iz katerega je denar izhajal in s tem smo se tudi ukvarjali," je pojasnil Florjančič. Težave so imeli, ker iz obvestila Urada za preprečevanje pranja denarja ni bilo razvidno predhodno dejanje, ki je bilo ključnega pomena, prav tako ni bilo indicev, da je bila v ozadju kriminalna dejavnost.

Zavrnil je informacije, da je policija primer zaprla po enem letu, saj je "zadeva živa in nanjo niso pozabili". Poudaril je, da ni nobenega razloga, da se policija te zadeve ne bi resno lotila. S pa se ni strinjal predsednik preiskovalne komisije Jani Möderndorfer, ki je vztrajal, da je popolnoma jasno, da je šlo v tem primeru za pranje denarja, le tega nekdo ni preiskal.

Nekdanji prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Marjan Fank pa je ob tem dodal, da operativci že dalj časa opozarjajo na nekooperativnost finančnega sektorja, ne samo Banke Slovenije, težave pa nastajajo pri pretoku informacij. Ta se je delno izboljšal, bistveno pa ne.

Prav tako nekdanji vodja NPU Bruno Blažina, ki je bil včeraj kot priča vabljen pred komisijo, pa je pojasnil, da ni dobil odveze molčečnosti, zato včeraj ni bil zaslišan in bo pred komisijo vabljen ponovno.