Če Telekom ne bo prodan, bo vprašanje, kdo dejansko vodi to vlado

Kot je bil vstajniški milijonar Marko Golob nekdaj vnet nasprotnik prodaje Mercatorja, zdaj nasprotuje prodaji Telekoma iz varnostnih, ekonomskih in strateško razvojnih razlogov. Po njegovem se brez fizične kontrole nad omrežjem ne da zagotavljati varnosti. Ekonomski razlog naj bi bil, da se bolj splača biti lastnik podjetja, ki prinaša dobiček, kot finančnega premoženja. Meni, da je razvoj komunikacijske infrastrukture eden od ključnih pogojev za razvoj ekonomije.

Za ekonomista dr. Anžeta Burgerja pa je vprašanje privatizacije Telekoma politično-filozofsko vprašanje o tem, v kakšni državi želimo živeti. Svobodo govora in veroizpovedi obravnavamo kot dobro samo po sebi, Burger pa si želi, da bi na vprašanje lastnine v gospodarstvu gledali z vidika, da je zasebna lastnina dobra sama po sebi, ne le  zato, ker dokazano prinaša boljše rezultate kot državna lastnina. V resnici nasprotniki privatizacije ne nasprotujejo svoji zasebni lastnini, ampak zasebni lastnini skupnega premoženja pod njihovo kontrolo. Danci, Islandci, Irci, Nizozemci, Britanci, Estonci, Čehi, Poljaki in Španci imajo vsi telekome v zasebni lasti, zato za Slovenijo ne vidi nikakršnih omejitev za izstop države iz Telekoma.

Tudi Roku Novaku, pobudniku in soavtorju Peticije Za privatizacijo, se zdijo argumenti proti prodaji Telekoma neutemeljeni. Glede vprašanja varnosti poudarja, da lahko vedno pride do vdorov v telekomunikacijski sistem, vendar je to neodvisno od lastništva. Tudi estonski Telekom je v lasti družb iz Finske in Švedske, pa stvari odlični delujejo, Estonija je svetovna velesila na področju telekomunikacij. Glede argumenta, da tuji lastnik ne bo investiral v omrežje, Novak pojasnjuje, da v Sloveniji tuji zasebni investitorji že gradijo svojo infrastrukturo, na primer Simobil, poleg tega se razvija mobilni internet, pri čemer niso potrebni kabli. V Sloveniji je prav državno upravljanje gospodarskih družb cokla razvoja, zato zaostajamo za tujino. Nasprotovanje prodaji Telekoma priča, da imajo razni svetovalci in dobavitelji zelo veliko korist od njega. Novak upa, da politične igre ne bodo zbile delnice, premier Miro Cerar je zastavil svoj politični ugled za nadaljevanje prodaje državnih deležev v 12 družbah od 15 načrtovanih (v treh je prodaja že izvedena). Od 642 družb, kjer ima država več kot 25-odstotni delež, smo jih lani prodali le šest, torej ne gre za nobeno množično privatizacijo.

Če Telekom ne bo prodan, bo vprašanje, kdo dejansko vodi to vlado. Ni mu sicer jasno, zakaj nasprotniki prodaje vedno kot kupca poudarjajo Deutsche Telekom, čeprav se zanimata zanj še vsaj dva sklada – Cinven in Providence. Pri Cinvenu so napovedali, da bi v tehnološki razvoj Telekoma vsako leto vložili sto milijonov evrov, v kabelska operaterja na Nizozemskem in v Franciji so kot lastniki vložili več kot milijardo evrov, zato se zdijo Novaku primeren kupec. Slovenska država trenutno nima denarja za vlaganje v razvoj Telekoma, Cinven pa bi vlagal.